Prvi teden / »Niso vsi isti«
Analiza volilnih programov je pokazala, katere stranke razumejo, kaj pomeni okolje in kakšne nevarnosti prinašajo podnebne spremembe, katere pa se na te stvari požvižgajo
Monika Weiss
MLADINA, št. 9, 6. 3. 2026

Slovenija na ražnju – industrija, lobiji in politična desnica pa nazdravljajo.
© Nejc Trampuž
»Med strankami obstaja ogromna razlika pri razumevanju trajnostne družbe in odzivanju na največje okoljske izzive prihodnosti – resnično niso vsi isti.«
Monika Weiss
MLADINA, št. 9, 6. 3. 2026

Slovenija na ražnju – industrija, lobiji in politična desnica pa nazdravljajo.
© Nejc Trampuž
»Med strankami obstaja ogromna razlika pri razumevanju trajnostne družbe in odzivanju na največje okoljske izzive prihodnosti – resnično niso vsi isti.«
To je eno od temeljnih sporočil obsežne analize volilnih programov, ki sta jo v torek predstavili okoljski organizaciji Umanotera in Mladi za podnebno pravičnost s svarilom: »Te volitve bodo dolgoročno začrtale možnosti bivanja v Sloveniji.« Svarilo ni pretirano. Kar v volilnih programih za področji okolja in podnebja napovedujejo največji populisti domače desnice, ki podnebnih sprememb, torej znanstvenih dejstev, ne razumejo, je pogubno, pogubno za okolje, podnebje in prihodnost. To je še nevarneje, ker so zelene teme v mandatu nove evropske komisije vse bolj marginalizirane, desnica in kapital pa razgrajujeta sprejeto okoljevarstveno zakonodajo EU.
Kaj je torej pokazala raziskava? Kaj zagovarjajo slovenske stranke? Resni.ca Zorana Stevanovića zavrača znanstveno dejstvo, da je »ogljikov dioksid toplogredni plin in da prispeva k segrevanju planeta«. SDS Janeza Janše zavrača zeleni prehod. V nasprotju z nacionalnimi in mednarodnimi podnebnimi cilji bi SDS podaljšala rabo premoga do leta 2040. Sorodno »trumpovsko« večjo porabo fosilnega plina propagira tudi SNS Zmaga Jelinčiča.
V skupino strank, katerih programi so »škodljivi za ljudi in okolje«, so se poleg strank Zorana Stevanovića, Janeza Janše in Zmaga Jelinčiča uvrstili še drugi znanci z desnice. Interesom kapitala so naklonjeni lista NSi-SLS-Fokus, Demokrati Anžeta Logarja in Glas upokojencev Pavla Ruparja. Logar je prejel najslabši oceni za področji okoljskega onesnaževanja in prometa, saj, podobno kot Janša, napoveduje deregulacijo okoljskih standardov, ki jih prikazuje kot nepotrebno oviranje projektov, hkrati pa obljublja dodajanje pasov in vpadnic na avtocestah.
Slabo oceno so dobili tudi Mi, socialisti Mihe Kordiša, ker kar za pet presojanih področij od sedmih, ki zadevajo okolje in podnebje, v volilnem programu ne konkretizirajo ukrepov. Ob tem so v Umanoteri in Mladih za podnebno pravičnost opozorili, da stranka Mi, socialisti podpira uresničitev pobude Glasu ljudstva s področja pravičnega zelenega prehoda in varstva narave, Kordiš pa je prek Facebooka sporočil, da si »upamo trditi, da večjih podnebnih jastrebov, kot smo Mi, socialisti, ne boste našli. Kapitalizem nas iz podnebne krize ne more popeljati.«
Programa strank sedanje koalicije, če ne štejemo Levice, torej Svobode Roberta Goloba in SD Matjaža Hana, so pri Umanoteri in Mladih za podnebno pravičnost uvrstili v skupino »deklarativna podpora in ohranjanje statusa quo«. To pomeni, da nekaj ukrepov napovedujeta v pravo smer, sočasno pa predlagata več škodljivih ukrepov, kar je podobno, kakor sta stranki delovali v iztekajočem se mandatu. Spomnimo se zgolj napovedane, a nato črtane odprave subvencij za fosilna goriva. V to skupino se poleg Svobode in SD uvršča tudi stranka Prerod Vladimirja Prebiliča.
Najboljšo oceno za volilna programa in ukrepe na okoljsko-podnebnem področju sta prejeli lista Levica in Vesna ter Piratska stranka. A morda posebej omenimo pomenljivo razliko med njima. Referendum in vključitev javnosti v odločanje o drugem bloku jedrske elektrarne JEK 2 podpirajo le štiri stranke: Svoboda, SD, Prerod ter Levica in Vesna. Za Pirate je JEK2 že ves čas »nacionalna prioriteta«.