Teden / Stranke v šolah

Prejšnjo sredo je Mlada Slovenija, podmladek NSi, sklicala novinarsko konferenco in na njej izrazila zaskrbljenost zaradi »utišanja glasov mladih v politiki«, s čimer je imela v mislih odpoved soočenja političnih podmladkov, ki bi moralo tisti dan potekati na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Soočenje naj bi bilo odpovedano, tako trdijo v Mladi Sloveniji, zaradi okrožnice ministrstva za vzgojo in izobraževanje, s katero je to »prepovedalo kakršnokoli in vsakršna soočenja pred volitvami in se pri tem sklicevalo na 72. člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki pravi, da je v vrtcih in šolah prepovedano delovanje političnih strank in njihovih podmladkov«.

A kot so se kmalu za tem odzvali na ministrstvu, »navedba, da je ministrstvo delovanje političnih strank v šolskem prostoru prepovedalo v zadnjem času, nikakor ne drži«. Zatrjujejo, da so na to prepoved v predvolilnem času zgolj »še enkrat pisno opomnili«.

Inšpektorat za šolstvo prav zdaj preiskuje dogajanje, v zvezi s katerim bo presodil, ali je bil kršen isti člen istega zakona, ki ureja avtonomijo šolskega prostora. Slovenska demokratska mladina, podmladek SDS, je konec letošnjega januarja obiskala dijaški dom Gimnazije Želimlje, sicer zasebne gimnazije, ki deluje pod pokroviteljstvom Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Obisk je zajemal predstavitev stranke SDS, programa podmladka in deljenje promocijskega materiala. Pogovor pa je stekel tudi o vrednotah dijakov, ki so po besedah SDM »prave« – »Bog, družina, domovina!«.

Je torej mnenje ministrstva smiselno? Javna šola naj bi, kot pravi dr. Mitja Sardoč iz Pedagoškega inštituta, »zagotavljala učno okolje, ki spodbuja kritično mišljenje učencev«, hkrati pa je politična nevtralnost »eden od postulatov javnega šolstva v pluralni družbi«.

V Mladi Sloveniji so obsodili vlado, ker naj bi želela »mlade narediti za pasivne poslušalce«. A prav dopuščanje strankarskega delovanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, vsiljevanje stališč in presojanje, katere vrednote so prave in katere neprave, briše mejo med vzgojo in propagando. Avtonomija šolskega prostora je branik učencev pred ideološko instrumentalizacijo in enostransko manipulacijo. Z dopuščanjem neposrednega delovanja političnih strank v šolskem prostoru bi tako ogrožali demokratične vrednote in krnili intelektualno svobodo, ki jo mora javna šola zagotavljati. Politična aktivnost mladih je seveda zaželena in dobro je, da se na različne načine tudi spodbuja. Zato dijakom nihče ne prepoveduje, da podobno soočenje pripravijo v kakšnem drugem prostoru, denimo v mladinskem centru ali kaj podobnega, a strankarska propaganda, četudi zavita v celofan predvolilnega soočenja, v šole ne spada.

Šolski inšpektorat o gostovanju SDM v Želimljah sicer še ni sprejel končne odločitve. Ponovimo še enkrat: enostransko ali enostrankarsko poseganje v šolski prostor je, kot je v povezavi z dogodkom v Želimljah dejal dr. Robert Kroflič, profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, »najmanj neokusno, če že ne prepovedano«.