Teden / Zoper desnico

Italijanski sociolog Paolo Gerbaudo je v intervjuju za Mladino povedal, da desnica zmaguje v političnem boju na družbenih omrežjih. Deluje bolj avtentična v tem, kar počne, v nenehnem bruhanju sovraštva in narcističnem muzanju ob njem, hkrati pa ji je uspelo preplaviti družbena omrežja. Nekaj podobnega spremljamo v Sloveniji: na družbenih omrežjih je vse polno lažnih posnetkov, narejenih z umetno inteligenco, različni vplivneži skačejo iz vsakega grma. Možnosti za resne predvolilne razprave je v javnem prostoru zmeraj manj.

»Problem tako imenovane javne besede danes ni v njeni prisotnosti ali neprisotnosti, tudi ne v njenem omejevanju – ključni problem se skriva v njeni kakovosti,« meni antropologinja Svetlana Slapšak. »Tako zelo smo preplavljeni z nekakovostnimi javnimi besedili, posnetki in drugimi vsebinami, da je neskončno težko splavati iz te poplave, če hočete, iz smeti.«

Pred kratkim je izdala knjigo Zoper desnico, zbirko esejev, objavljenih v časopisu Večer. Kot je v spremni besedi zapisal novinar Erik Valenčič, tudi sodelavec Mladine, nam ta da vedeti, da je resnica naš največji zaveznik proti tistim, ki skušajo vladati ob pomoči vsega drugega. Tudi zato je bila nekoliko presenetljiva odločitev Mestne knjižnice Ljubljana, da pred volitvami ne želi gostiti predstavitve knjige. Kot je pojasnila Vesna Trobec, strokovna sodelavka, pristojna za odnose z javnostmi pri Mestni knjižnici, predstavitve niso zavrnili. »Zaradi bližine volitev smo predlagali izvedbo predstavitve knjige v času po volitvah,« je povedala. »Kot javni zavod moramo namreč paziti, da se naši prostori ne bi razumeli kot prostori političnega vplivanja.«

Pa vendar, predstavitev knjige ne bi bila strankarska prireditev. Svetlana Slapšak je bila resda kandidatka Levice na zadnjih parlamentarnih in evropskih volitvah (tokrat na volitvah ne kandidira) – a je v prvi vrsti dolgoletna aktivistka in javna intelektualka. Prav v tej poplavi dezinformacij in antiintelektualizma bi bilo pomembno, da tudi javne ustanove namenijo prostor javnim intelektualcem. To bi bilo nujno. Komu drugemu naj pred volitvami prisluhnemo?

Zato še napotek Svetlane Slapšak, zakaj se je 22. marca treba odpraviti na volitve. »Vemo, kako tanka, nestabilna in pogosto enostavno neobstoječa je povezava med volitvami in realnim izboljšanjem kakovosti življenja ljudi. Spoštovanje sistema je neprivlačno in ne zbuja zaupanja, ko primerjamo težave in rezultate, čas, ki ga za delovanje potrebujejo institucije. Demokracija je tako bolj navada kot institucija. Kot navada, ki temelji na prepričanju, da ni nič tako dobro, da se ne bi moglo spremeniti na bolje, je demokracija uspešna in se ne razteka. Zato ima smisel, če imajo to navado vsi,« je povedala. »V tem smislu so tudi volitve samo tehnični dogodek. Pa vendar so nujni tehnični dogodek, ki ga moramo opraviti. To je tako kot z odhodom k zobozdravniku. Gre za kratko bolečino, ki je kmalu odpravljena. Nato se spet lahko posvetimo ukvarjanju s pravimi težavami.«