Konec februarja je Zavod za gradbeništvo Slovenije objavil sporočilo: »Na vsak gigavat energije, ki ga proizvedejo sončne elektrarne, je mogočih do 30 požarov.« Čeprav naslov pritegne, ker se pavšalno bere kot protireklama za sončne elektrarne, je sporočilo državnega zavoda drugačno.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Konec februarja je Zavod za gradbeništvo Slovenije objavil sporočilo: »Na vsak gigavat energije, ki ga proizvedejo sončne elektrarne, je mogočih do 30 požarov.« Čeprav naslov pritegne, ker se pavšalno bere kot protireklama za sončne elektrarne, je sporočilo državnega zavoda drugačno.
»Zavod podpira pridobivanje električne energije s sončnimi elektrarnami, postavljanje sončnih elektrarn je nedvomno pomemben vidik trajnostnega zagotavljanja energije za potrebe človeštva v prihodnosti. Želimo pa, da so postavljene na zanesljiv in varen način, ki ne ogroža življenja ljudi, okolja in trajnosti,« pojasnjuje Aleš Jug, ki v Zavodu za gradbeništvo vodi oddelek za požarno varno trajnostno grajeno okolje. Pritrjuje, da se pri postavljanju sončnih elektrarn pojavljajo tveganja, povezana s požarno varnostjo, ki niso ustrezno prepoznana.
Od kod torej podatek o 30 požarih na vsak gigavat? Izvira iz strokovne revije Journal of building engineering, ki je leta 2022 objavila analizo za štiri države (Avstralija, Italija, Nemčija in ZDA). Ta je pokazala, da se lahko pričakuje 29 požarov, povezanih s sončnimi elektrarnami, na gigavat energije, ki jo na leto proizvedejo sončne elektrarne. Podatki za Slovenijo so po Jugu višji. To naj bi bilo povezano s strožjo metodologijo zbiranja.
Za boljše razumevanje je njegov izračun takšen: po podatkih uprave za zaščito in reševanje se je v 215 dneh leta 2023 zgodilo 26 požarov, povezanih s sončnimi elektrarnami, na katere so se morali odzvati gasilci. Iz teh podatkov so izračunali oceno mogočih požarov za vse leto, to število pa so delili s podatkom o kapaciteti nameščenih sončnih elektrarn ob koncu leta 2023 (1,104 gigavata), iz česar na koncu sledi, da je mogočih 39 požarov na gigavat. Za leto 2024 je bil podatek boljši, 35 požarov na gigavat, za lani ga še ni.
Kdo je za te požare odgovoren? Kaj bi morali narediti drugače? »Obstajajo razlike, kdaj mora za načrtovanje sončne elektrarne poskrbeti kvalificirani inženir (večje naprave), kdaj pa za namestitev ni potreben poseben načrt (balkonske sončne elektrarne),« razlaga Jug. »Za nameščanje sončnih elektrarn so zahtevana nekatera znanja, zato bi morali namestitve opravljati za to usposobljeni inštalaterji, vendar v Sloveniji trenutno ni zakonske podlage, ki bi zahtevala izkazovanje usposobljenosti oseb, ki namestitev opravljajo. Elektrotehniška zveza Slovenije ima sicer vzpostavljen poseben sistem kompetenc (mikrodokazil) tudi na tem področju, vendar je udeležba prostovoljna.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi