Teden / Podjetnik Štrancar se ne da

Spletna stran Info360 ni ogrožena, tudi finančno poslovanje spletnega časopisa Domovina ni ogroženo in prav tako niso ogroženi »nadaljnji medijski projekti«, je odgovoril Aleš Štrancar, ustanovitelj biotehnološkega podjetja iz Ajdovščine BiaSeparations, še bolj znan kot avtor velike jumbo plakatne kampanje proti vladi Roberta Goloba, ki traja že več kot leto dni.

Avstrijsko višje sodišče je namreč potrdilo odločitev nižjega deželnega sodišča, da je bil Štrancarjev prenos intelektualnih pravic iz avstrijske družbe na njegovo slovensko družbo brez pravne podlage – gre za odločitev, ki bo imela v prihodnosti pomembne finančne posledice pri razjasnjevanju lastniških pravic in morebitnih nadaljnjih terjatev.

Štrancar je podjetje BiaSeparations konec devetdesetih let ustanovil v Sloveniji, na odprtju prostorov v Ajdovščini je maja 2011 sodeloval Janez Janša, saj je v projekt več kot štiri milijone evrov zagonskih sredstev vložila tudi Slovenija. A Štrancar je zagonski kapital od leta 2007 zbiral predvsem prek avstrijskega podjetja, ki je tako postalo večinski lastnik. Tedaj je v njegov projekt 188 vlagateljev vložilo okoli 13 milijonov evrov. Ker pa so bili dobički premajhni, je šlo leta 2015 avstrijsko podjetje BiaSeparations zaradi prezadolženosti v stečaj, upniki pa so poskušali priti tudi do premoženja v Sloveniji. Toda takoj za tem, leta 2016, se je na lasten predlog začel postopek prisilne poravnave še za slovensko družbo. Po tem postopku je Štrancar podjetje leta 2020 prodal nemški biotehnološki korporaciji Sartorius. Kupnina je po javno dostopnih podatkih znašala več kot 360 milijonov evrov, ključna vrednost te transakcije pa je bila patentirana tehnologija CIM, na kateri temelji izdelava filtrov za proizvodnjo biozdravil.

Štrancar je tako postal eden najbogatejših Slovencev, a to njegovo bogastvo temelji tudi na prodaji patentnih pravic Nemcem – zanje pa zdaj avstrijsko sodišče trdi, da niso bile njegove. Iz sodbe avstrijskega višjega sodišča izhaja, da so bili ključni pogodbeni dokumenti, na podlagi katerih je Štrancar oziroma njegova slovenska družba uveljavljala lastništvo patentov, ustvarjeni pozneje, kot je bilo navedeno v njihovi vsebini, da so bili pozneje spreminjani in antedatirani – morda celo ponarejeni. Zdaj mora, tako avstrijska sodba, slovenska družba v avstrijsko stečajno maso izplačati približno 1,22 milijona evrov skupaj s štiriodstotnimi letnimi obrestmi od 1. januarja 2022. A to je šele začetek, podlaga za bistveno višje zahtevke – za izplačila deležev prometa, ki jih je slovenska družba ustvarila po letu 2015.

Štrancar pravi, da ti »postopki med podjetjema iz Slovenije in Avstrije prav nič ne vplivajo na moje osebno premoženje«. Torej tudi ne na njegove medijske pustolovščine v Sloveniji, v katere zadnje čase vlaga denar. Tega kapitala je očitno še precej. Po poročanju medijev ima okoli 70 milijonov evrov osebnega premoženja. Dovolj za leta in leta plakatnih akcij.