Naslovna tema / Vojna ajatol

Ko sta Amerika in Izrael, permanentna kršilca mednarodnega prava in resolucij Združenih narodov, napadla Iran, sta Trump in Netanjahu napadla ajatolo Hameneja – in ko sta Trump in Netanjahu napadla ajatolo Hameneja, ste si rekli: nič ni lepšega od trenutka, ko se začnejo fašisti pobijati med sabo? Kajti zgodilo se je natanko to: dva fašista sta napadla in likvidirala tretjega. Ob tem ste gotovo vzdihnili: kam gre ta svet – niti med fašisti ni več nobene lojalnosti!

V resnici je še huje. Fašisti se ne prepoznajo več. Hočem reči: drug v drugem ne prepoznajo več sorodne duše. Drug v drugem ne vidijo več človeka, ki misli in čuti enako. Politika, ki hoče iste reči.

Le pomislite: Trump je napadel in likvidiral Hameneja. Trump! Hameneja! Toda: mar ni bil Hamenej iz istega testa kot Trump? Vsekakor: Trump na polovičarski način počne to, kar je Hamenej počel na temeljit način. Hamenej je bil Trumpovo nezavedno: počel je to, kar si Trump želi, da bi počel. Počel je to, o čemer Trump sanjari. Hameneju je uspelo to, kar Trump počne na »amaterski« način. Hamenej je Trump, ki je šel do konca!

Nič, Trump, Netanjahu in Hamenej sodijo v isto politično družino.

Trumpu gre za natanko iste reči, kot je šlo Hameneju. Hamenej je vladal 37 let. To hoče Trump – da bi večno vladal. Ne priznava volilnih izidov. Ne trpi demokracije. Kongresnikom grozi z ječo. Vrhovne sodnike, ki so razsodili, da so njegove carine nezakonite, je razglasil za tuje agente. Hoče še tretji mandat in četrtega in petega. Biti hoče kot Putin. Kot Xi Jinping. Kot Kim Džong Un. Kot Netanjahu, večni premier (spajdašen s teokrati, kot sta ministra Itamar Ben-Gvir in Bezalel Smotrich, »judovska fašista«, kot ju je označila izraelska sociologinja Eva Illouz). No – kot Hamenej, večni vrhovni ajatola.

Tudi Hamenej je imel svoj ICE, svoj gestapo – Iransko revolucionarno gardo, ki je zatrla vse protivladne proteste.

Vladati hoče kot diktator. Zato je tako obseden z izvršnimi ukazi – hoče diktirati. »It’s my way or the highway.« Represijo ljubi kot Hamenej, ki je frazi »It’s my way or the highway« dodal teološko razsežnost in ki je vsa ta leta brutalno skrbel, da je Iran ostal teokracija.

Tudi Trump, ki o Bibliji nima pojma, a je dogmatičen kot Hamenej, dela vse, da bi se Amerika prelevila v teokracijo: nastavil je vrhovne sodnike, ki so razveljavili sodbo vrhovnega sodišča, s katero so v Ameriki leta 1973 legalizirali splav, izpolnjuje želje in fantazije evangeljskih kristjanov, svoje zveste volilne baze, podžiga krščanski nacionalizem (nobene kontracepcije, le prokreativni seks ipd.), brati in obdaja se z verskimi fanatiki (sodniki, pastorji ipd.), ki hočejo Ameriki vsiliti fundamentalistične vrednote in evangelizirati »sedem gora« ameriškega življenja (vlado, medije, izobraževanje, biznis, religijo, družino in zabavo), na demokracijo pa so alergični. Kot Trump, ki zavrača in diskriminira skupnost LGBTQIA+. To je počel tudi Hamenej: v času njegove verske vladavine so geje javno obešali. Sam je bil fen smrtne kazni – kot Trump.

Pod Hamenejem, ki je človekove pravice in civilno družbo preziral tako kot Trump, sta v Iranu obstajala le dva spola, ni bilo »spolnih identitet« in »teorije spola«. Tudi Trump je vse to izključil – z izvršnim ukazom. V Ameriki obstajata le dva spola. Kot v Iranu. Hamenej je mizoginijo prelevil v nacionalno religijo, da ne rečem nacionalno politiko – zatiranje in poniževanje žensk sta bili avtomatizirani (hidžab je razglasil za »zastavo revolucije«). Tudi Trump je opolnomočil, normaliziral in populariziral mizoginijo. Ženske je žalil, poniževal – celo obsodili so ga zaradi spolnega napada. To, da žensko »zgrabiš za pičko«, se mu je zdelo nekaj najbolj normalnega in naravnega. Hamenej je vzdrževal drakonski patriarhalni red. Trump hoče »narediti Ameriko spet veliko«, kar seveda pomeni, da jo hoče zavrteti nazaj v čas, ko so še obstajale jasne in razločne rasne in spolne hierarhije, ko so torej vladali moški, ko je obstajal patriarhalni red in ko so ženske vedele, kam »sodijo«.

Hamenej je hotel Iran očistiti in razstrupiti. Kar počne tudi Trump: ko množično in grizlijevsko izganja »ilegalne« priseljence, čisti in razstruplja Ameriko, navsezadnje, svaril je pred priseljenci, ki da »zastrupljajo kri naše dežele«. Tudi Hamenej – etnonacionalist kot Trump – je bil sveto prepričan, da tujci zastrupljajo »kri naše dežele«. Zahodna kultura se mu je zdela nevarnejša od zahodnih bomb. Zato ni prenašal protestov in protestnikov. In zato jih je dal množično pobiti.

A tudi Trump ne prenaša protestov in protestnikov – ICE je v Minnesoti dve protestnici hladnokrvno, brutalno, grizlijevsko ubil. Tudi Hamenej, ki po lanski junijski vojni, operaciji Polnočno kladivo, itak ni imel več kake silne moči, saj ga je Nacionalni varnostni svet izrinil na stranski tir, je imel svoj ICE, svoj gestapo – Iransko revolucionarno gardo, ki je zatrla vse protivladne proteste.

Tako profanega in obscenega verskega voditelja zlepa ne boste našli. Bil bi idealen verski in poslovni partner Donalda Trumpa, najprofanejšega in najobscenejšega ameriškega predsednika v zgodovini.

Trump divje bombardira Iran. Ker če neko deželo uničiš, se bo prelevila v tvojo najboljšo prijateljico in zaveznico. Kot recimo Afganistan?

Trump je ameriški ajatola. Ameriški ajatola, ki hoče postati globalni ajatola. Tega, ki ga ne priznava (ali se mu ne prilizuje ali ga zaničuje ali se mu posmehuje), napade. Obglavi. Likvidira. Ugrabi. Svojo vladavino pa poskuša na vsak način in za vsako ceno zaščititi. Hamenej je dal pobiti na desettisoče protestnikov, da bi zaščitil svojo vladavino, Trump pa zato, da bi zaščitil svojo vladavino, bombardira tuje dežele – Iran, Venezuelo, Sirijo, Somalijo in Nigerijo. Pa venezuelske čolne v Karibskem morju. Zdaj je sprožil še vojno. In seveda – v ameriška mesta, ki jih vodijo demokratski župani, pošilja nacionalno gardo. Oblasti se oklepa tako, kot se je je oklepal Hamenej, ki mu oblasti sploh ne bi smeli zaupati. Kot je ne bi smeli zaupati Trumpu.

Veliko obglavljenje

Noro: Iran sta napadla Trump, ustanovitelj Odbora za mir in dobitnik Fifine nagrade za mir, ki hoče anektirati Grenlandijo, Kanado in Panamski prekop (oh, in Gazo), in Netanjahu, ki je Gazo zravnal s tlemi in ki ga Mednarodno kazensko sodišče obtožuje vojnih zločinov.

A glede na to, da Trump tako dobro igra vlogo ajatole, da je torej tako dober posnetek, tako dobra imitacija in tako dobra impersonacija Hameneja, je res čudno in noro, da je napadel in likvidiral Hameneja. Zakaj, vraga, je to sploh storil? To je tako, kot bi napadel in likvidiral sebe. Pričakovali bi, da bo vzkliknil: ajatole vsega sveta, združimo se!

Zato ne preseneča, da Trump ni znal povedati, zakaj je sploh napadel Iran in likvidiral Hameneja, ki je verjel, da je Bog njegov kopilot. Kot da ni imel pravega in jasnega razloga za napad in likvidacijo. Kot da še sam ni vedel, zakaj je napadel Iran in likvidiral Hameneja. Kot da niti njemu samemu ni bilo jasno, zakaj je storil to, kar je storil. V njegovem opravičevanju napada na Iran ni bilo nobene koherentnosti, nobene urgentnosti.

Slišali smo različne »razloge«: Iran so napadli, ker so se ameriško-iranska pogajanja o iranskem jedrskem programu izjalovila (Amerika in Izrael sta se za napad odločila že teden dni pred začetkom pogajanj, kar seveda pomeni, da so bila pogajanja le blef, s katerim so poskušali omajati iransko budnost in opreznost), ker ima Iran orjaški balistični arzenal, ker že leta finančno in orožarsko podpira »teroriste« (Hamas, Hezbolah, Hutije ipd.), ker »že 47 let vzklika smrt Ameriki in vodi neskončno kampanjo prelivanja krvi in množičnih umorov«, ker je pomenil »neposredno grožnjo«, ker so hoteli »do tal porušiti njihovo raketno industrijo« in »uničiti njihovo mornarico«, ker so hoteli kaznovati režim, ki je pobil na desettisoče protestnikov (»Prihaja ura svobode«), ker so hoteli zamenjati režim (»To bi bilo najbolje«), ker so hoteli Irancem omogočiti, da – po obglavljenju vodstva – sami zamenjajo režim (»Zdaj imate predsednika, ki vam daje, kar si želite. Poglejmo torej, kako se boste odzvali. Zdaj je čas, da prevzamete nadzor nad svojo usodo in sprostite uspešno in veličastno prihodnost, ki je na dosegu roke.«).

Še celo CIA je napovedala, da »obglavljenje« ne bo zrušilo Islamske republike, ampak bo na oblast zelo verjetno pripeljalo še reakcionarnejše vodstvo.

Trump je našteval razloge, stare in upehane kot islamska revolucija, nametaval pa jih je tako, kot bi hotel prikriti, da dejansko ni razloga. In pri tem naštevanju razlogov za napad na Irak – pri tem prikrivanju, da dejansko ni razloga – je bil tako obupan, da je začel citirati razvpite »razloge« za napad na Irak: zamenjava režima! Neposredna grožnja! Leta 2003 so ponavljali: iraški režim je treba zamenjati, ker neposredno ogroža Ameriko! Danes ponavljajo: iranski režim je treba zamenjati, ker neposredno ogroža Ameriko! In glej, no, Steve Witkoff, Trumpov posebni odposlanec za Bližnji vzhod (in nepremičninski tajkun), je oznanil, da je Iran »le teden dni oddaljen« od izdelave jedrske bombe. Ja, totalno prepoznavna retorika: ameriški predsednik George W. Bush je septembra 2002 v Združenih narodih trdil, da je Irak od izdelave jedrske bombe »oddaljen le mesec dni«. Netanjahu Američane že vse od leta 1992 prepričuje, da Iranu do jedrskega orožja manjka le še nekaj mesecev ali nekaj let – in Iran še vedno ni prišel do jedrskega orožja. Trump je nedavno, v svojem govoru o stanju v državi (State of the Union), dejal, da Iran »izdeluje rakete, ki bodo lahko kmalu dosegle Združene države Amerike«. Kar je seveda le citat leta 2003, ko so trdili, da lahko Irak v petinštiridesetih minutah uporabi rakete »z biološkim in kemičnim orožjem za množično uničevanje«. Ni res, toda deluje zastrašujoče – kot »razlog« za napad. Iransko grožnjo napihujejo tako apokaliptično, kot so nekoč napihovali iraško grožnjo, ki je terjala, kot so rekli, »preventivni udarec«. Tudi iranska grožnja ga je terjala – češ da bi Iranci po izraelskem napadu itak napadli ameriške vojaške baze, zato je bilo najbolje, da Američani skupaj z Izraelci preventivno napadejo Iran. Toda Iran ni Irak, še manj Afganistan, ampak skoraj stomilijonski gigant.

Američani, ki se že 75 let arogantno in pogubno vmešavajo v Iran in življenja Irancev (v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so skrivaj financirali in oboroževali iraško invazijo, ki je terjala 300 tisoč iranskih življenj), so te dni pogosto ponovili, da Iran »sponzorira terorizem«. Ja, res je, to so očitali tudi Iraku, ki naj bi bil »povezan z Al Kaido« (ni bil), tako da smo spet pri citatu argumentacije za napad na Irak, toda ironija je v tem, da se zdaj kot teroristi obnašajo sami Američani, pa ne le zato, ker so zahrbtno in brez vojne napovedi – kot teroristi – napadli Iran, ampak tudi zato, ker so prepričani, da so s tem, ko so likvidirali iransko vodstvo, iranskemu »režimu« – Islamski republiki – zadali smrtni udarec. Natanko tako so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razmišljali italijanski in nemški teroristi, člani Rdečih brigad in Frakcije rdeče armade (Baader-Meinhof): ko so likvidirali direktorja kake banke ali korporacije, so naivno mislili, da so s tem zadali smrtni udarec multinacionalnemu kapitalizmu in da se bo zdaj sesul. Kot hiša iz kart. Pa se ni: likvidiraš direktorja banke ali korporacije – in banka oziroma korporacija naslednji dan imenuje novega direktorja. In vse gre naprej – kot da se ni nič zgodilo. Kar velja tudi za režime: če likvidiraš vodjo režima, še ne pomeni, da bo padel tudi režim. Režimi so omrežja, ki se takoj konsolidirajo. Iranski režim, ki ima tako kot banke in korporacije zelo dovršen načrt nasledstva, je že dobil novega vrhovnega ajatolo (menda Hamenejevega sina) ter nove šefe Revolucionarne garde, paravojaške straže islamske revolucije in drugih varnostno-represivnih služb, ki sta jih »obglavila« Epski bes in Rjoveči lev. Ja, kot pravi Trump v nekem spletnem memu: »Tako sem dober, da delovna mesta ustvarjam tudi v Iranu!« Izraelci so sporočili, da bodo likvidirali vsakega Hamenejevega naslednika, toda prej bo zmanjkalo izraelskih raket kot Hamenejevih naslednikov. Še prej pa bo Izraelcem – in Američanom – zmanjkalo prestreznikov raket.

Ni reakcionarja, ki ga Trump ne bi ljubil

Trump, Netanjahu in njuni jurišniki so na »obglavljenje« Irana tako ponosni, kot so bili pripadniki Rdečih brigad in Frakcije rdeče armade ponosni na »obglavljenje« multinacionalnega kapitalizma, obenem pa ne vedo, kaj točno naj zdaj počnejo in kaj naj bombardirajo, saj so očitno naivno – teroristični um pač – mislili, da se bo iranski režim po Hamenejevi likvidaciji sesul v sončni prah.

»Obglavljenje«, s katerim se tako ponašajo, je povzročilo le hudo »kolateralno škodo« – umrli so številni nedolžni, civilisti, kopica otrok, šolark. Res mislite, da bi hotel zdajle kdo v Iranu kolaborirati s tujimi »teroristi«, ki so zagrešili tak zločin – ki so torej razstrelili iransko dekliško šolo? Nehajte – takšni pokoli bodo Irance kvečjemu poenotili. Celo oportunisti, šarlatani in kameleoni, ki jih v takšnih režimih kar mrgoli, se ne bodo razbežali. Politične elite, varnostne mreže, birokratske strukture, ideološki aparati države in nacionalizem jih bodo obdržali skupaj, tem bolj, ker vsi skupaj nočejo pasti v roke svojcem in prijateljem tistih 30 tisoč protestnikov, ki so jih nedavno tako brutalno pobili. Trump, kralj orwellovskega »dvomišljenja« (ne, v njegovem življenju ni protislovij), pravi, da tiste skupine Irancev, s katerimi naj bi se pogajali, sproti pobijejo, obenem pa pravi, da se hočejo Iranci pogovarjati, a da jim je rekel: »Prepozno!« A to so verjetno oni rekli njemu. Iranci itak komaj čakajo, da o njihovi usodi odločajo Izraelci.

Luigi Mangione je ob koncu leta 2024 na Manhattnu »obglavil« megazavarovalnico UnitedHealthcare – ustrelil je njenega direktorja Briana Thompsona. V svojem dnevniku je zapisal, da je hotel Thompsona likvidirati z bombo, a si je premislil, ker pri bombnih atentatih umrejo tudi nedolžni, recimo otroci, šolarji, kar pa je terorizem, ki se mu blazno gabi.

Trumpu, ki sanja o »veliki Ameriki«, in Netanjahuju, ki sanja o »velikem Izraelu« (Izrael + Gaza + Zahodni breg), se terorizem tako gabi, da ga imitirata. Kaj drugega pa so Izraelci počeli v Gazi, kot imitirali terorizem: da bi »obglavili« Hamas, ki je zagrešil hud teroristični napad, so pobili več kot 73 tisoč Palestincev, od tega je bilo 80 odstotkov civilistov, potemtakem nedolžnih. Da bi »obglavili« Hamas, so zagrešili genocid. In Trump je ta genocid financiral, oboroževal, podpiral, podžigal in legitimiral, zato ob »obglavljenju« Irana nima ravno slabe vesti.

Poleg tega je skrajno obsceno, da Trump Iran »obglavlja« z argumentacijo, s kakršno je Bush »obglavljal« Irak, saj vendar vemo, kako je tisto »obglavljenje« razdejalo Irak, destabiliziralo regijo in ustvarilo Islamsko državo, v Evropo pa prineslo teroristične napade, milijone beguncev in refašizacijo. Trump je na »obglavljenje« Irana tako ponosen, kot da je sam koncept »obglavljenja« recept za happy end. Pa ni: spomnite se le »obglavljenja« Libije. Libija se je po likvidaciji Gadafija prelevila v pekel, v katerem cveti le trgovina z ljudmi, no, s sužnji. Diktature ne razpadejo kar tako (ne, Hamenej ni bil Putin). Če pa že razpadejo, potem za sabo potegnejo celotno državo.

Iranci komaj čakajo Trumpa, ki jim je nedavno, v času protestov, obljubljal zaščito, potem pa se ni prikazal, tako da je Revolucionarna garda mirno pobila 30 tisoč protestnikov.

Še celo CIA je napovedala, da »obglavljenje« ne bo zrušilo Islamske republike, ampak bo na oblast zelo verjetno pripeljalo še reakcionarnejše vodstvo (čakajte, da oblast prevzame Revolucionarna garda). Ne pozabite: ajatole so leta 1979 na oblast pripeljale prav zlorabe, ki jih je zagrešil režim Reze Pahlavija, ameriškega vazala. Amerika je oboroževala in legitimirala Pahlavijev teror, ki je uničil politično opozicijo in tudi civilno družbo. Rezultat: radikalizacija ljudstva in islamska revolucija. Je pa res, da ni reakcionarja, ki ga Trump ne bi ljubil – če se mu je le dovolj prilizoval, vsaj toliko kot savdski princ Mohamed bin Salman ali Viktor Orbán.

Trump, lunatik, ki je z vojno spet stresel globalno ekonomijo, napadel borze, napel cene nafte, sprožil kaotično spiralo uničevanja, zakoličil novo finančno krizo (z inflacijo in recesijo, svarijo) in ogrozil slovenska življenja (zadnje dni smo trepetali za usodo slovenskih turistov, ki so obtičali v zalivski vojni krajini!), je najprej rekel, da bo vsega konec »v dveh, treh dneh«, potem je rekel, da bo vojna trajala »kake štiri tedne«, zdaj pa pravi, da bo vse skupaj »trajalo še dlje« – pa se je Trump sploh sposoben vojskovati štiri tedne ali »še dlje«? Ker je zelo megleno in približno in blodnjavo argumentiral napad na Iran in likvidacijo Hameneja, sploh ni jasno, kaj je bil končni cilj te vojne in kdaj bo v tej vojni dosegel tisto, zaradi česar jo je sprožil, kar pomeni, da ne bo jasno, kdaj bo te vojne konec, kdaj bo torej »misija opravljena«. To pa spet pomeni, da lahko Trump to vojno konča, kadar jo hoče. Režim lahko pusti pri miru in odide – kot iz Venezuele. Vedno, kadarkoli, v vsakem trenutku – če recimo borze preveč potonejo, česar izrazito ne mara – lahko vzklikne: »Mission accomplished!« Za Irance mu je itak povsem vseeno.

Zadnji križarski pohod

Po eni strani se zdi, da vojna proti Iranu ni nujna, navsezadnje, Iran ne ogroža Amerike, Trumpu pa je za protestnike, ki jih je iranski režim zmasakriral, povsem vseeno, zato možnost, da je vojno sprožil iz humanitarnih vzgibov (skrb za iransko ljudstvo), odpade. Po drugi strani se zdi, da Trump niti sam ne ve, zakaj je sprožil to vojno. A kaj, če se oboje res le zdi? Kaj, če je to vojno sprožil zato, ker jo je lahko sprožil in ker mu nihče nič ne more, ker ima torej občutek, da lahko počne, kar hoče? Bodite še bolj cinični, pa se vprašajte: kaj, če je Trump Iran napadel zato, da bi vrnil uslugo zalivskim državam, alergičnim na Iran, zalivskim državam, ki so ga bogato obdarovale, recimo Katarju, ki mu je podaril štiristomilijonsko »predsedniško« letalo ( je res naključje, da je prav Trump, transakcijski predsednik, dobil najdražje darilo v zgodovini ameriških predsednikov?), in Združenim arabskim emiratom, ki so v njegovo podjetje World Liberty Financial investirali dve milijardi dolarjev? Se vam zdi res nemogoče, da bi Trump privatiziral vojsko? Se vam zdi res nemogoče, da bi dal ameriško vojsko v najem svojim poslovnim partnerjem? Se vam zdi res nemogoče, da bi ameriško vojsko uporabil kot svojo zasebno »biblično« vojsko in sprožil povsem zasebno vojno? Teden pred napadom na Iran je nagovoril kongres in ljudstvo, toda v rekordno dolgem govoru o stanju v državi – v več kot desettisoč besedah – je Iran komaj omenil, ne kongresu ne ljudstvu pa ni povedal, da bo napadel Iran, kot da bi hotel reči: to ni vaša stvar! To vas ne zadeva! To je moja zadeva, moj posel! Najprej posel, potem Amerika! Uživajte v mesijanskem spektaklu, križarskem pohodu!

Trump ima strašne težave z artikuliranjem razlogov za napad na Iran, ki v svoji brezciljnosti spominja na Putinov napad na Ukrajino (kaj, če gre res le za Trumpovo fenovsko imitacijo Putinove vojne in če je Trump obtičal v Iranu – tako kot Putin v Ukrajini?), a glede na to, da so mu ratingi zgrmeli na tla, da so njegove carine potopile ameriško ekonomijo, da so se deportacije »ilegalnih« priseljencev končale s prelivanjem ameriške krvi in da je v Epsteinovih dosjejih omenjen petinpetdesettisočkrat, je več kot jasno, zakaj je napadel Iran. Potreboval je diverzijo, distrakcijo.

Poleg tega z vojnami vedno pritegneš pozornost. In Trump je pritegovalec pozornosti, patološko odvisen od nje. Sprožiš vojno – in vsi govorijo o tebi. Če se mu bo zdelo, da ni pritegnil dovolj velike pozornosti, bo to vojno – zadnjo bitko druge svetovne vojne – tako stopnjeval, da bo eskalirala v prvo bitko tretje svetovne vojne. Trump je norec, toksični trol, ki uživa v zastraševanju in trpinčenju ljudi. In ker ve, česa se Evropa, ki jo tako prezira, najbolj boji, je povsem mogoče, da hoče Evropo zasuti z milijoni in milijoni novih beguncev, destabilizirati evropsko socialno državo in okrepiti evropski neofašizem.

A vojaško operacijo, s katero se je Trump spravil nad Iran, so imenovali Epski bes. Logično – Epski! Kakšen pa naj bo bes, ki ga sproži Trump, če ne epski? Vse, kar počne Trump, ki itak verjetno ne loči med Irakom in Iranom (tako kot ne loči med Armenijo in Albanijo), je epsko – »čudovito«, »fantastično«, »neverjetno«, »rekordno«, »brez primere«, »prvič v zgodovini«. Zato ne preseneča, da je oznanil, da je z napadom na Iran »storil nekaj, česar ni bil voljan storiti noben drug ameriški predsednik«. Kot pravi Vivian Salama (Atlantic), se v Beli hiši šušlja, da Trump načrtuje »strmoglavljenje ne ene, ne dveh, ampak treh avtokracij, ki so mučile generacije ameriških predsednikov«. Najprej je strmoglavil Madura, zdaj je strmoglavil Hameneja, obenem pa »že meri na svojo naslednjo tarčo: Kubo.« Poglejte to perverzijo: da bi Trump storil nekaj, česar ni storil še noben ameriški predsednik, je sprožil vojno proti Iranu! Da bi storil nekaj, česar ni storil še noben ameriški predsednik, bi bil voljan sprožiti tretjo svetovno vojno!

Trump torej divje bombardira Iran, predvsem vojaško infrastrukturo, pri čemer pa si očitno domišlja tole: če neko deželo brutalno zbombardiraš, streseš, razsuješ in opustošiš, se bo avtomatično prelevila v demokracijo. Ali bolje rečeno: če neko deželo uničiš, se bo prelevila v tvojo najboljšo prijateljico in zaveznico. Kot recimo Afganistan?

Trump je Irance – z bejzbolsko čepico na glavi – pozval: »Ne zapuščajte svojega doma. Zunaj je zelo nevarno. Povsod bodo padale bombe. Ko bomo končali, prevzemite svojo vlado. Vaša bo.« Mi bomo zbombardirali Iran, vi pa potem vstanite in zamenjajte režim! Bombe so tako navdihujoče. Iranci komaj čakajo Trumpa, ki jim je nedavno, v času protestov, obljubljal zaščito, potem pa se ni prikazal, tako da je Revolucionarna garda mirno pobila 30 tisoč protestnikov.

Iranski režim je vojni teater takoj razširil po vsej regiji, od ameriških vojaških baz do zalivske naftne infrastrukture (da bi ustavili naftne tokove in povzročili krizo, zaradi katere bi Zahod Trumpa prisilil v končanje vojne), od Jordanije do Omana, od Izraela do Združenih arabskih emiratov, od Katarja do Kuvajta ter od Savdske Arabije in Bahrajna do Cipra, ki so panično vpili, da so nevtralni in da nočejo vojne. A če naj parafraziram Botra: prišel je dan obračuna, zato tisti, ki so polni nafte in ki delujejo kot delničarji te vojne (in ki v svojih hotelih gostijo ameriško vojsko), ne morejo reči, da so nevtralni, še manj nedolžni! Na iranskih raketah piše: Hej, recite Trumpu, naj spoka!

Nič čudnega, da so mnogi začeli govoriti o tretji svetovni vojni – kdaj pa je nazadnje katera država obstreljevala toliko drugih držav? Iranci so tveganja razpršili, s čimer so šokirali Trumpa, ki ne slovi ravno po tem, da zna oceniti tveganja. Če bi jih, potem ne bi tolikokrat bankrotiral.

Obenem pa ne preseneča, da Trump tako ljubi vojne. Vojne so namreč čas, ko kontrolo in oblast prevzamejo moški. Ženske so se opolnomočile, moški so izgubljeni, čutijo se ponižane, zapuščene in nepomembne, zato hočejo moško gibanje – vojno.

Pred Iranom bi bilo treba osvoboditi Ameriko.