V središču / Igre na nesrečo

Zadnja leta se kot gobe po dežju pojavljajo (ameriške) platforme za spletne stave, ki so jim seveda nemudoma nadeli nekoliko bolj neskromno ekonomsko ime »napovedni trgi« (angl. prediction markets, op. p.). Na njih lahko stavimo dobesedno na karkoli, kar nam pride na pamet. Na vodilni tovrstni stavnici Polymarket je v preteklih dneh na primer največ zanimanja zbujala stava, kdaj bodo ZDA in Izrael bombardirali Iran. Vanjo je bilo vloženih dobrih 46 milijonov evrov in dobitki so zdaj, po izpeljanem napadu, že izplačani. Spletne stavnice tudi sicer preplavljajo vprašljive geopolitične stave, od tega, kdaj bo Kitajska v Tajvanu izpeljala vojaški udar, do vprašanja, katero ukrajinsko ozemlje bo Rusija napadla kak dan. Ne le da ljudje z vzponom napovednih trgov množično postajajo hazarderji, temveč hkrati s tem postajajo tudi svojevrstni vojni dobičkarji. Kar bi moralo zbujati zaskrbljenost in sočutje, se spreminja v priložnost za hiter zaslužek.

Tudi onkraj morbidnih stav na izbruhe spopadov se ogromno špekulacij na stavnicah vrti okoli različnih političnih vprašanj, od izidov volitev in referendumov prek imenovanj na ključne položaje do vprašanj, ali bo ta ali oni politik predčasno zapustil položaj. Med drugim lahko na Polymarketu stavimo, katera stranka bo ta mesec zmagala na parlamentarnih volitvah v Sloveniji. V to stavo je vloženih skoraj 800 tisoč evrov, obeti na stavnici pa so še bolj pesimistični kot javnomnenjske raziskave, saj trenutno kažejo na 92-odstotno možnost zmage SDS.

Sicer prevladujejo športne stave. Tradicionalne, denimo, katero moštvo bo zmagalo v Ligi prvakov, pa tudi nenavadne, recimo, ali bodo seksistični nepridipravi na tekmi ženske košarkarske lige WNBA na igrišče metali dilde ali ne. Pogoste (in že dolgo uveljavljene) so tudi stave, ki denimo predvidevajo, kateri filmi bodo letos ovenčani z oskarji in katera pesem bo zmagala na Pesmi Evrovizije. V kontekstu Evrovizije gre omeniti tudi nekoliko bolj nenavadne stave, kot je ta, katere države (in kdaj) bodo razglasile bojkot tekmovanja, ker bo na njem sodeloval Izrael.

Prisotne so tudi izrazito absurdne stave, ki se vrtijo okoli vprašanj, kot so: kateri puran bo simbolično pomiloščen ob zahvalnem dnevu, koliko tvitov bo Elon Musk objavil ta teden, ali bodo ZDA potrdile obstoj nezemljanov, kakšno vrednost bo na trgu dosegla neka redka karta iz igre Pokémon, ali je Zemlja pravzaprav ravna in ali bo Donald Trump med nekim javnim nastopom pokazal sredinca. Velika pozornost je posvečena tudi stavi, ali bomo še letos doživeli drugi prihod Jezusa Kristusa: v to je na Polymarketu vloženih skoraj 33 milijonov ameriških dolarjev, po stavi sodeč pa za to obstaja štiriodstotna verjetnost.

Eksponentna rast napovednih trgov izkorišča sistemsko vrzel, zaradi katere jih nadzorniki ne obravnavajo kot stavnice, temveč kot finančne trge, ki naj bi napovedovali prihodnost.

Z bliskovitim vzponom Polymarketa in Kalshija se je razširilo tudi prepričanje, da so tovrstne stavnice izraz tako imenovane modrosti množic, ki prihodnje dogodke napovedujejo še točneje kot javnomnenjske raziskave. K temu je v ZDA vsekakor pripomoglo dejstvo, da so meritve javnega mnenja pred predlanskimi predsedniškimi volitvami (za las) napovedovale zmago Kamale Harris, na spletnih stavnicah pa je suvereno vodil Donald Trump. Napovedni trgi so se v zadnjem času infiltrirali celo v medijsko krajino, saj tradicionalni mediji in finančne platforme njihove podatke čedalje pogosteje uporabljajo kot indeks verjetnosti prihodnjih dogodkov. Medijska hiša CNN je denimo sklenila partnerstvo s spletno stavnico Kalshi, zato zdaj napovedi s stavnic redno vključuje v novinarske prispevke. Google Finance, spletna platforma za spremljanje borznih tečajev in finančnih novic, je pred nedavnim integrirala podatke in grafe s Polymarketa in Kalshija. Med televizijskim prenosom Zlatih globusov smo lahko ob podelitvi nagrad spremljali stavne kvote s Polymarketa.

Priljubljenost »napovednih trgov«, ki so se množično pojavili v času koronske krize, je zares eksplodirala v zadnjem letu. Po podatkih analitikov investicijske banke Piper Sandler naj bi se bila na vodilnih spletnih stavnicah Polymarketu in Kalshiju na dan letošnjega finala Super Bowla pretočila več kot milijarda ameriških dolarjev. Horde priložnostnih hazarderjev niso ugibale le, katero moštvo bo domov odneslo pokal, temveč med drugim tudi, katere skladbe bo portoriški superzvezdnik Bad Bunny odpel med nastopom v odmoru med polčasoma, kateri napovedniki za filme se bodo zavrteli v oglasnih blokih in katere barve bo športni napitek Gatorade, s katerim bodo polivali zmagovalno moštvo. Zgolj na platformah Polymarket in Kalshi naj bi bilo v lanskem novembru vplačanih in izplačanih skoraj 11 milijard evrov. Polymarket, katerega ocenjena vrednost je trenutno devet milijard ameriških dolarjev, na mesec menda obišče več deset milijonov radovednežev, denar pa v stave na njem redno vlaga več sto tisoč priložnostnih hazarderjev.

Številni se stav na izide prihajajočih dogodkov lotevajo profesionalno, kot bi šlo za stalno zaposlitev s polnim delovnim časom, pri čemer se načelno ne vidijo kot kockarji, temveč bolj kot novodobni borzni trgovci, ki dogodke, na katere stavijo, skrbno analizirajo ter njihovo verjetnost ocenjujejo na podlagi javnomnenjskih raziskav, gospodarskih kazalnikov, zgodovinskih vzorcev in umetne inteligence. Namesto intuicije ali sreče naj bi jih pri odločanju vodili podatki, ki jih srkajo iz poplave informacij na medmrežju. Nekaterim se to več kot obrestuje: slovi denimo anonimni trgovec na trgih predvidevanja Domer, nekdanji spletni pokeraš, ki je v zadnjih štirih letih zgolj na Polymarketu zaslužil 2,6 milijona ameriških dolarjev. Zdaj sodeluje v več kot tisoč stavah, v katere ima vloženih več kot dva milijona dolarjev. Njegova najbolj dobičkonosna stava iz lanskega leta je bila stava na to, da papež Leon XIV. ne bo izbran za osebnost leta revije Time. Kot je avtor Benjamin Wallace zapisal za časnik The New York Times, gre morda za enega od poklicev, ki bodo zaznamovali sodobnost, »tako kot borzni posredniki na Wall Streetu osemdeseta leta, ustanovitelji spletnih strani devetdeseta in influencerji drugo desetletje 21. stoletja«. Pri tem velja opozoriti na prvo desetletje 21. stoletja, ki ga Wallace ni omenil: takrat je trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti (dejansko s stavami na prihodnje cene) pripeljalo do svetovne finančne krize.

Vprašljivost spletnih stavnic se še dodatno poveča, ker na njih lahko stavijo anonimneži z notranjimi informacijami ali celo posamezniki, ki vplivajo na izid dogodkov, na katere stavijo.

Uporabniki niso osamljeni v sprenevedanju, da trgi predvidevanja niso le stavnice pod krinko. Eksponentna rast tovrstnih platform je tesno povezana s tem, da izkoriščajo sistemsko vrzel, zaradi katere v očeh ameriških nadzornih organov niso obravnavane kot tradicionalne stavnice ali spletne platforme za igre na srečo, ki so sicer v več zveznih državah ZDA nezakonite, temveč kot finančni trgi, ki naj bi napovedovali prihodnost. Njihovi upravljavci, denimo ustanovitelj in izvršni direktor Polymarketa Shayne Coplan, ki se pri 28 letih lahko pobaha s statusom samoniklega milijarderja, trdijo, da ne ponujajo iger na srečo, temveč instrumente, s katerimi udeleženci zgolj izražajo informirano mnenje o prihodnjih dogodkih, v katero tako močno verjamejo, da vanj vlagajo denar. Njegova glavna utemeljitev, zakaj Polymarket ni platforma za gemblanje, ki jo ponavlja znova in znova, je, da uporabniki ne stavijo proti hiši, temveč med seboj.

Številne ameriške zvezne države skušajo Polymarket in Kalshi prepovedati, a administracija Donalda Trumpa se je goreče zavzela za stavnice. Na vodilni položaj v ameriški agenciji za nadzor poslovanja (CFTC) je pred nedavnim postavila Michaela Seliga, in to z jasno misijo: narediti stavnice spet velike. Te dni je ustanovil »svetovalni odbor za inovacije«, ki bo komisiji pomagal pri rahljanju omejitev, povezanih s stavnicami, v njem stole med drugim grejeta izvršna direktorja Polymarketa in Kalshija, v odboru pa ni ne duha ne sluha o predstavnikih skupin za varstvo potrošnikov in javnega interesa. Ob ustanovitvi odbora je Selig v izjavi za javnost dejal: »Tistim, ki želijo izpodbijati našo pristojnost na tem področju, naj bo jasno – vidimo se na sodišču.« Trumpova naklonjenost stavnicam je povezana predvsem s tem, da je vanje vpletena njegova družina: predsednikov sin Donald Trump mlajši pri Kalshiju deluje kot strateški svetovalec, v Polymarket pa je prek svojega sklada tveganega kapitala 1789 Capital vložil večmilijonski znesek. Trump Media & Technology Group, matično podjetje Trumpovega družbenega omrežja Truth Social, je konec lanskega leta napovedalo zagon spletne stavnice Truth Predict, ki bo vgrajena neposredno v omrežje.

Ponekod zunaj ZDA, denimo v Franciji, so tovrstne stave prepovedali: predlani je moral Polymarket po posredovanju francoskega nacionalnega regulatorja iger na srečo ANJ umakniti svoje storitve s francoskega trga, saj ga je ANJ označil za nepooblaščenega ponudnika iger na srečo. A spletne stavnice večidel uporabljajo mladi moški, ki so ves čas na spletu in katerih digitalna pismenost je vselej kar nekaj korakov pred nadzornimi organi: z uporabo VPN (virtualnih zasebnih omrežij) se lahko njihovi računalniki pretvarjajo, da so nekje drugje, in tako zaobidejo geografske blokade in omejitve dostopa. Prav tako se na platformah, kakršna je Polymarket, načelno trguje izključno s kriptovalutami, te pa uporabnikom vselej zagotavljajo popolno anonimnost. »Kriptodenarnice so ustreznik psevdonimov. Tehnologija veriženja blokov ne zagotavlja nikakršne preglednosti glede identitete uporabnikov,« je za Le Monde razložila Molly White, raziskovalka z bostonske Univerze Northeastern, ki pozorno spremlja zlorabe kriptovalut. In dodala: »Nemogoče je na primer vedeti, ali insajderji stavijo na neki trg, ker imajo dostop do informacij, ki ga drugi nimajo.«

Čedalje bolj se širi prepričanje, da so stavnice izraz modrosti množic, ki prihodnje dogodke napovedujejo točneje kot javnomnenjske raziskave.

Nekaj ur, preden so ameriške sile na Trumpovo povelje izpeljale vojaški udar v Venezueli in ugrabile Nicolása Madura, je anonimni priložnostni zaslužkar na Polymarketu ustvaril račun in dobrih 30 tisoč ameriških dolarjev (v kriptovalutah) vložil v stavo, da bo venezuelski predsednik do konca meseca odstranjen s položaja. Naložba se mu je resnično obrestovala, saj mu je stava prinesla skoraj pol milijona dolarjev dobička. Podobno se je te dni zgodilo ob bombardiranju Teherana, a v še večjem obsegu: šest sveže ustvarjenih anonimnih računov na Polymarketu je skupno zaslužilo približno milijon dolarjev s točno napovedjo, da bodo ZDA Iran napadle do 28. februarja. Največji zaslužkar v tej zgodbi je uporabnik z zgovornim psevdonimom »Magamyman«, ki je s 87 tisoč ameriškimi dolarji vložka ustvaril več kot pol milijona dobička. Takšni časovno usklajeni vložki zbujajo sume o morebitni zlorabi notranjih informacij, čeprav neposrednih dokazov za to še ni. Zadeva je skrajno sumljiva tudi zaradi poslovnih vezi med podmladkom dinastije Trump in vodilnimi spletnimi stavnicami. Seveda je izjemno vprašljiv in etično sporen že sam koncept monetizacije človeškega trpljenja, saj je na trgih predvidevanja mogoče staviti denimo na izbruhe vojn, a spornost teh stav je še večja, ker lahko stavijo anonimneži z notranjimi informacijami ali celo posamezniki, ki vplivajo na izid dogodkov, na katere stavijo.