V središču / Ameriško ali amatersko?

Začetek je znan: 6. februarja, zgolj teden dni po ustanovitvi, je novi inštitut Trivelis, ki ga financira ministrstvo za obrambo, objavil »poglobljeno analizo sodobnih informacijskih groženj v slovenskem prostoru«. Avtorja Katja Geršak in Matthew Jacobs v analizi trdita, da se v slovenskem informacijskem prostoru sistematično širijo umetno uvedeni in »oprani« protievropski, proti-Nato, protidržavni, protidemokratični in proruski narativi, odgovorni pa naj bi bili akterji, povezani predvsem z Rusijo. A slab mesec kasneje sta avtorja – eden od njiju, Jacobs, je dolgoletni uslužbenec ameriške vlade – »poglobljeno analizo« popravila, v njej ni več »študije primera Uroša Lipuščka«. Kar pa ne spremeni temeljnega vprašanja o tem inštitutu: je zagotovljenih 785.625 evrov za Trivelis res upravičena javna poraba?

Iz spletnih podatkov se da sklepati, da ima zdaj dostopna različica analize 19 strani, objavljena pa je bila prejšnji petek, 27. februarja. Še nekaj dni prej, ko smo na Center za evropsko prihodnost, ki je ustanovitelj Trivelisa, poslali vprašanja o analizi, je bila dostopna prvotna verzija na 23 straneh. Torej različica, ki je v zdaj izbrisanem poglavju izpostavljala upokojenega novinarja Uroša Lipuščka in navajala, da je njegova objava na omrežju Facebook iz oktobra lani »delovala kot lokalizacijsko vozlišče za dezinformacije, izvirajoče iz Kremlja«.

Trivelis, ustanovljen 30. januarja letos, je čuden spaček, predstavljen je kot »nacionalno varnostno mislišče« in kot »inštitut«, čeprav ni samostojna pravna oseba, financira ga obrambno ministrstvo, njegov formalni ustanovitelj pa je Center za evropsko prihodnost, ki na prestižnem Gradu Jable pri Mengšu deluje od leta 2006 kot nekakšna vladna organizacija in je znan zlasti kot soorganizator Blejskega strateškega foruma.

Kakorkoli, na Centru za evropsko prihodnost kritike na račun Trivelisa in njegove prve »poglobljene analize« zavračajo, izbris primera Lipušček iz analize pa razlagajo zgolj kot »posodobitev« analize, ker da se je javna razprava preveč osredotočila na ta primer, ki je bil sicer, dodajmo, edini primer v analizi. Trdijo, da analiza Katje Geršak in Matthewa Jacobsa temelji »na uveljavljenih analitičnih pristopih in metodah, ki so značilne za delovanje sodobnih mislišč« oziroma ki jih uporabljajo tako rekoč vsi, ki »dokumentirajo tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (FIMI) v evropskem informacijskem prostoru«. Potrdili so nam tudi uporabo orodij umetne inteligence: »Orodje je bilo uporabljeno kot tehnična pomoč pri prevodu v slovenski jezik in slogovni ureditvi izvirne različice besedila, ki je bilo v angleščini. Končna različica slovenskega besedila je bila dodatno pregledana tudi s strani strokovnega lektorja.«

Še vedno pa ni jasno temeljno: zakaj je bil inštitut sploh ustanovljen? Je vse skupaj le platforma za porabo denarja, ki producira navidezne in amaterske analize?

Pri inštitutu Trivelis se označujejo tudi kot »neodvisno strokovno in raziskovalno središče« – a kdo je Matthew Jacobs, soavtor omenjene analize? Jacobs je v poročilu predstavljen kot »strokovnjak za strateško komuniciranje z več kot trinajstletnimi izkušnjami vodenja vladnih služb za odnose z javnostmi in mediji«. A Jacobs ni neki neodvisni strokovnjak, ampak je bil zadnje desetletje uslužbenec ZDA, »US Department of State« ima kot delodajalca (od decembra 2013 do julija 2025) navedenega tudi na svojem profilu na poslovnem omrežju LinkedIn. Jacobs je sicer že leta 2018 sodeloval na Blejskem strateškem forumu, ko je zasedal funkcijo »Public Affairs Specialist at the U.S. Department of State«. Jacobs je omenjen tudi v novici o sprejemu, ki je novembra 2024 potekal na veleposlaništvu v Washingtonu. Jacobs je bil tam kot »višji digitalni koordinator Ministrstva za zunanje zadeve ZDA«.

Trivelisu denar, kot rečeno, zagotavlja obrambno ministrstvo. Na podlagi lani podpisane pogodbe o sodelovanju s Centrom za evropsko prihodnost je Trivelisu oziroma programu »Nacionalno varnostno mislišče« za leti 2025 in 2026 že zagotovljenih 785.625 evrov, doslej je bilo izplačanih 218.220 evrov.