Ubitega iranskega vrhovnega voditelja bo nasledil njegov sin

Modžtaba Hamenej, sin nedavno ubitega iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja, ki je bil v nedeljo imenovan tudi za njegovega naslednika na najvišjem položaju v islamski republiki, doslej ni zasedal vidnejšega položaja, naj pa bi že dlje igral pomembno vlogo v ozadju. Pričakovati je sicer, da bo nadaljeval očetovo strogo politiko.

Modžtaba Hamenej naj bi bil blizu konservativni struji v državi, zlasti zaradi njegovih tesnih vezi z vplivno revolucionarno gardo, ki je po imenovanju hitro prisegla zvestobo novemu voditelju.

Zaradi njegovega skromnega pojavljanja na uradnih dogodkih in v medijih je bil resnični vpliv Modžtabe Hameneja po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dolgo predmet ugibanj tako med Iranci kot v diplomatskih krogih.

Nikoli ni zasedal uradnega položaja v vladi

Nikoli ni zasedal uradnega položaja v vladi, niti ni imel javnih govorov ali intervjujev, objavljeno je bilo le majhno število njegovih fotografij ali posnetkov. Kljub temu so se leta širile govorice o njegovem vplivu iz ozadja, kar med drugim omenjajo tudi ameriške diplomatske depeše, ki so prišle v javnost v okviru objav WikiLeaksa.

Izbira iranske skupščine vladajočih klerikov bi se sicer, kot poudarja BBC, lahko izkazala tudi za sporno. Islamska republika, ki je nastala po strmoglavljenju monarhije leta 1979, namreč temelji na ideologiji, da se vrhovnega voditelja med drugim izbira na osnovi položaja znotraj duhovništva, ne pa prek dednega nasledstva.

V času svoje vladavine je Ali Hamenej o prihodnjem vodstvu govoril le na splošno, po navedbah enega od članov skupščine klerikov pa je pred dvema letoma izrazil nasprotovanje ideji, da bi ga na položaju nasledil njegov sin.

Rojen leta 1969 

Modžtaba Hamenej se je rodil 8. septembra 1969 v mestu Mašhad na severovzhodu države in je drugi od šestih otrok Alija Hameneja. Srednješolsko izobrazbo je pridobil na verski šoli Alavi v Teheranu. V 80. letih je v okviru iransko-iraške vojne večkrat za krajša obdobja služil v vojski.

Leta 1999 je Modžtaba v svetem mestu Kom, ki velja za pomembno središče šiitske teologije, nadaljeval verski študij, čeprav je po pisanju BBC v državi bolj običajen vstop na duhovniško pot v mlajših letih.

Pomemben duhovniški naziv ajatola, dosega katerega velja za enega od pogojev za zasedbo položaja vrhovnega voditelja, so mu začeli pripisovati šele malo pred imenovanjem.

ZDA so med prvim mandatom predsednika Donalda Trumpa leta 2019 proti njemu uvedle sankcije, češ da predstavlja svojega očeta, ki da je del svojih odgovornosti prenesel na sina. Ta naj bi tesno sodeloval z iranskimi varnostnimi silami pri izvajanju "očetovih destabilizirajočih regionalnih ambicij in zatiralskih domačih ciljev".

Premoženje ocenjeno na več kot 100 milijonov dolarjev

Glede na trditve nasprotnikov je odigral vlogo v nasilnem zatrtju protestov, ki so sledili ponovni izvolitvi ultra konservativnega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada leta 2009.

Glede na ugotovitve preiskave medija Bloomberg, ki se sklicuje na anonimne vire in poročila zahodnih obveščevalnih agencij, je Modžtaba Hamenej zbral premoženje v vrednosti več kot 100 milijonov dolarjev. Denar od prodaje nafte naj bi se prek slamnatih podjetij v davčnih oazah stekel v investicije v luksuzne britanske nepremičnine, hotele v Evropi in imetje v Dubaju, ugotovitve povzema AFP.

Njegova soproga Zahra Hadad Adel naj bi umrla v izraelsko-ameriških napadih, v katerih je bil konec februarja ubit tudi Ali Hamenej.