Knjiga / Denis Johnson: Sanje o vlaku

+ + + + +

Pisatelj Denis Johnson (1949–2017) je na Slovenskem komajda zaznaven, doslej je bil preveden le njegov roman Angeli, v ZDA pa ima status enega najpomembnejših piscev zadnjih desetletij.

Sanje o vlaku so novela o junaku, ki ga literatura običajno nima za protagonista. Robert Grainier je drvar in prevoznik, ki biva kot samotar v gozdu. Filozof Henry D. Thoreau je slabo stoletje pred njim za nekaj let odšel v divjino Walden in o njej potem napisal istoimensko hvalnico bivanja v samoti gozdov, pozneje pa živel naprej meščansko življenje. Grainier se od tam ni nikoli umaknil. Celo umrl je v koči sredi divjine v takšnem miru, da so njegovo truplo našli popotniki šele čez leto. Gozdovništva ni reflektiral, tam je preprosto bil. Zakaj mož, ki je doživel 82 let, od tam ni nikoli odšel v civilizacijo? Odraščajoč brez staršev, od katerih so ostale le med seboj nasprotujoče si pripovedi, je počel to, kar je znal – podiral drevesa. Vmes je ujel srečo v podobi žene in hčerke, ki pa ju je kmalu pogoltnil gozdni požar. Za njima in njihovo kočo ni ostalo nič razen pepela. Večina bi se zapila ali pobegnila, si morda omislila novo družico. On pa je živel naprej na njunem pogorišču, iz katerega so pognali borovci in drugo rastje. Bili sta torej še naprej z njim, kdaj dobesedno, ko je pričakal privid umirajoče žene in dočakal prikazen volčje deklice.

Delo ni lirična glorifikacija narave kot psihoterapevta, je dnevno naprezanje in muke, ki so junaku ukrivljale hrbtenico in drobile kolena. Zato je nadaljeval kot prevoznik s konji. Pri tem pa poslušal izpovedi potnikov in potepuhov, tako nore resnice, da so bile nezamisljive, denimo – enemu je med spanjem na klopi postopač prerezal kite pod kolenom, da ni mogel steči za njim, ko mu je ukradel svitek s 14 dolarji …