Prvi teden / Ponovljeni referendum

Najvišji slovenski sodišči, vrhovno in ustavno sodišče, zgolj izjemoma odločata na javnih sejah, tako imenovanih glavnih obravnavah. Kadar pa se to zgodi, je zanimanje javnosti veliko. Tako je bilo tudi v torek, ko je na vrhovnem sodišču potekala glavna obravnava o vprašanju, ali bo sodišče referendumski izid o prostovoljnem končanju življenja ohranilo v veljavi ali pa ga bo razveljavilo in odredilo ponovitev referenduma. Največja razpravna dvorana v ljubljanski sodni palači je bila povsem polna. Povprečna starost obiskovalcev je bila častitljiva, kar bi se iz obravnavane tematike morda zdelo pričakovano. A večinoma je šlo za ljudi, ki drugim (in sebi) odrekajo pravico soodločanja, kdaj in na kakšen način bodo zapustili ta svet.

V sodno dvorano se je posedlo nekaj deset udeležencev shoda, ki ga je pred sodiščem organiziral Aleš Primc, pobudnik referenduma, na katerem je večina volivcev razveljavila zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Vrhovno sodišče zdaj na civilnodružbeno pobudo podpornikov zakona odloča o tem, ali je bil referendum zakonit ali ne. Točneje, odločajo o vplivu, ki so ga na referendumski izid imele civilnodružbene organizacije na čelu z rimskokatoliško cerkvijo in zdravniškimi organizacijami. Te so v referendumski kampanji sodelovale, kljub temu da se niso prijavile med organizatorje in poleg tega na način, ki je že sam po sebi ustavno sporen – z agitacijo po cerkvah in zdravstvenih ustanovah.

Tričlanski senat vrhovnih sodnikov, ki ga sestavljajo Matej Čujovič, Aleksandra Hočevar Vinski in Marijan Debelak, bo moral presoditi, ali so bile s tem storjene kršitve referendumske zakonodaje in ali so bile te kršitve tolikšne, da so ali bi lahko vplivale na referendumski rezultat.

Če se bo zgodilo slednje, bo referendum razveljavljen in ponovljen. Predsednik senata Čujovič je na koncu pojasnil, da bo sodba predvidoma znana v roku dveh tednov (in s tem po parlamentarnih volitvah) ter da bo odločitev sodišča omejena na presojo referendumskih pravil, »zato je v nobenem primeru ne bo mogoče razlagati kot vrednostno opredelitev do zakonske materije oziroma do vsebinskih stališč ene in druge strani«.

V imenu pobudnikov razveljavitve referenduma je pred sodiščem pred novinarje stopil Bogdan Biščak, ki je po obravnavi dejal, da gre za odločitev širšega pomena. Če bo sodišče dopustilo takšno referendumsko kampanjo, bo po njegovem mnenju »dalo zeleno luč lobističnim skupinam z veliko denarja, da se vključijo v posamezno volilno kampanjo in na ta način mimo pravil vplivajo na volilne rezultate«. Med pobudniki v dvorani je sedel tudi dolgoletni zagovornik in soavtor zakona Andrej Pleterski. Njegov oče Janko si je pred leti v visoki starosti, bolan in obnemogel, želel čim prej zapustiti ta svet, a mu veljavna zakonodaja (ki kazensko preganja ljudi, ki bi pri tem pomagali) tega ni omogočala. Zato si je v domu za starejše poskušal vzeti življenje, a pri tem ni bil uspešen. Preden je potem poleti 2018 umrl, je poslankam in poslancem pisal ganljivo pismo, naj vendarle uzakonijo možnost predčasnega končanja življenja.

Pobudniki razveljavitve referenduma v tožbi opozarjajo tudi na laži in dezinformacije o zastrupljanju in pobijanju nemočnih, bolnih, starejših, ki so jih med kampanjo ponavljali njihovi nasprotniki. Morda bi tudi glede na to lažje razumeli polno sodno dvorano starostnikov, ki zakonu krčevito nasprotujejo. Oziroma kot se je ob zapuščanju sodne dvorane ob podpornike zakona obregnila ena izmed nasprotnic, ki je nezavedno pokazala vsaj nekoliko naklonjenosti pravici do prostovoljne in dostojne smrti: »Saj Pleterski se mi smili, ostali pa čisto nič.«