Teden / Izbran predlog spomenika slovenski osamosvojitvi

Pred približno tremi leti je prvi predsednik države Milan Kučan dal pobudo, da bi si slovenska osamosvojitev po več kot 30 letih vendarle zaslužila tudi simbol v javnem prostoru. V vladi so zato začeli postopek izbire primernega mesta zanj in odločili, da bi bil to Trg republike v Ljubljani, natančneje, korito na strani trga, kjer je nekoč stala osamosvojitvena lipa, a je bila zaradi slabih razmer za rast presajena v bližnji park, na njenem mestu pa danes stoji drog s slovensko zastavo.

Zdaj se je končal natečaj za izbiro najboljšega predloga, na katerem je bil izmed 36 prispelih elaboratov izbran projekt skupine Alena Ožbolta, sicer kiparja in profesorja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ter arhitektov Denisa Hitreca, Tadeja Urha, Tjaše Tahirović in Erike Sirotić.

Natečaj je od prijaviteljev zahteval, naj spomenik umestijo na območje razmeroma majhnega korita, kar je pomenilo poseben izziv, a so se avtorji zmagovalnega predloga odločili nekoliko kršiti pravila. »Po več poskusih umestitve na izbrano območje in daljšem študiju in premisleku smo sprejeli dobro utemeljeno odločitev, da bomo prostor atrija pod pasažo Maximarketa povrnili v obliko, podobno stanju pred slavnostno razglasitvijo samostojnosti,« je pojasnil Ožbolt. Korito so tako odstranili in na mejo med trgom in atrijem postavili drog z zastavo ter ob njem še spominsko znamenje. Osrednji element spomenika pa bi postalo morje svetlobnih točk, ki bi se razprostirale po trgu.

Sodobni spomeniki niso več nujno monumentalne gmote, lahko so denimo tudi uporabni javni prostori, kot so parki, ali elementi, ki manj grobo posegajo v prostor – takšna je denimo svetloba. »V prostoru, kamor je že umeščenih več pomembnih kiparskih del, smo pozornost preusmerili na površino trga kot demokratičnega prostora, kjer se je zgodilo nekaj najpomembnejših demonstracij za samostojnost, zato je kot tak največji spomenik osamosvojitve in tudi drugih pomembnih javnih zborovanj,« je povedal Ožbolt. »Pri tem smo naredili pomemben premik: iz vertikale in brona, ki je bil tradicionalno ultimativni material za spomenike, ali iz kamna smo prešli na horizontalo in svetlobo. Na tem se mi zdi nekaj izjemno lepega, subtilnega in poetičnega.« Svetlobne točke, razporejene po trgu, bi tako simbolizirale gibanje množic ob zgodovinsko pomembnih javnih zborovanjih.

Odzivi na predlog spomenika so večinoma pozitivni. Ravno uporaba svetlobe kot osrednjega elementa pa je spodbudila tudi nekaj pomislekov, predvsem pri društvu Temno nebo Slovenije, ki si prizadeva za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja. Po mnenju društva naj bi bil predlog v nasprotju z zakonodajo, saj predvidene svetilke kršijo uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, hkrati pa naj bi bila rešitev netrajnostna. »To je povsem legitimen pomislek,« je na to odgovoril Ožbolt. »Vendar ne gre za svetilke, namenjene razsvetljavi, temveč za samostojne, solarno napajane svetlobne elemente s komaj zaznavno svetilnostjo, ki bi zgolj izrisala vzorec na nočni površini trga.« Skrb naj bi bila odveč.

Do dejanske uresničitve predvidene zasnove novega spomenika osamosvojitve bi lahko minilo še precej časa. Postavitev pa bi bila odvisna tudi od volitev. Prvak opozicije Janez Janša nad predlogom ni pretirano navdušen in je že napovedal, da takšnega spomenika pod njegovim žezlom ne bo. Jasno, če bi bilo po njegovem, bi na Trgu republike že stal šestmetrski kip Jožeta Pučnika. Ali še bolje: kip njega samega. Strokovna komisija je izbrano rešitev sicer izglasovala soglasno.