Teden / Kazen za Nova24TV

Višje sodišče v Ljubljani je sredi februarja potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki podjetju Nova hiša, izdajatelju portala Nova24tv.si, poleg umika dveh člankov in komentarjev nalaga plačilo 5500 evrov odškodnine, z obrestmi skoraj 7200 evrov. Novo hišo so leta 2015 ustanovili vodilni člani SDS, med njimi Janez Janša, danes pa je v 73-odstotni lasti madžarske medijske družbe iz Orbánovega kroga Hesperia.

Tožbo zoper Novo hišo je vložila pravnica in aktivistka Barbara Rajgelj ob pomoči odvetnice Jasne Zakonjšek, potem ko ji je portal Nova24tv.si julija 2023 v obsežnem članku pripisal domnevno spolno nadlegovanje. Portal je vsebino povzel iz sorodnega »medija«, to je iz Nacionalne tiskovne agencije, ki jo je ustanovilo skrajno desno Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot in katerega »vidni« urednik je bil Urban Purgar, simpatizer Hitlerja, obsojen zaradi nasilništva in javnega spodbujanja sovraštva.

Na Nova24tv.si se niso ustavili niti, ko je sodišče Nacionalni tiskovni agenciji že naložilo umik izvirne objave. Ta umik so zgolj zlorabili za ponovno objavo vsebin v članku Sodišče ekspresno hitro prepovedalo pisanje NTA o lezbični aktivistki Barbari Rajgelj.

Že sodišče prve stopnje je pritrdilo tožnici in Nova24tv ukazalo umik člankov in žaljivih komentarjev ter Novi hiši naložilo plačilo odškodnine, po pritožbi Nove hiše pa je zdaj drugostopenjsko sodišče izreku le pritrdilo.

Nova hiša, ki jo zastopa odvetnik Janez Stušek, pod zadnjo Janševo vlado direktor Sove, bo torej morala plačati odškodnino. Ob tem omenimo, da v vzporedni tožbi zoper Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot kot izdajatelja Nacionalne tiskovne agencije sodba ni bila izrečena, saj se je društvo prej samoukinilo, iz registra je bilo izbrisano 30. maja lani.

Zadnja sodba višjega sodišča pa je pomembna tudi z vidika sodne prakse in delovanja medijev in novinarskih dolžnosti. Sodišče poudarja, da toženi »medij« Nova24tv.si ni izkazal resničnosti očitkov in da resničnosti pred objavo niti ni preveril. Zavrnilo je trditve toženega, češ da je bilo sporočilo prvega članka le seznanitev bralcev, da tožnica doživlja očitke o spolnem nadlegovanju, da očitki niso bili zapisani kot trditev, temveč v pogojniku, in celo, da očitek o spolnem nadlegovanju ni objektivno žaljiv.

A sodišče je jasno: povprečni bralec je sporočilo prvega članka razumel kot obtožbo tožnice, to potrjujejo tudi komentarji bralcev pod člankom, kjer med 52 komentarji ni bilo nobenega, ki bi podvomil o resničnosti očitkov. »Besedilo, senzacionalistični slog in čustveno nabit ton objave bralca ne napeljujejo k previdnemu in kritičnemu sprejemanju podanih informacij ter samostojnemu in objektivnemu ovrednotenju dejstva, da sporni očitki temeljijo zgolj na besedah ene nerazkrite osebe. Nasprotno,« pravi sodišče in opozarja, da gre »za očitek kaznivega, v očeh javnosti hudo zavržnega ravnanja«.

Odziva odvetnika Stuška nismo prejeli.