Teden / 8 dni

Za varnim obzidjem

Specializirano državno tožilstvo je na evropski parlament naslovilo zahtevo za odvzem poslanske imunitete evroposlancu Mateju Toninu, kar je potrdila tudi predsednica parlamenta Roberta Metsola in jo že posredovala odboru za pravne zadeve. Državno tožilstvo je vložilo zahtevo v povezavi z obtožnim predlogom zoper štiri sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki so obtoženi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. V parlamentu so pojasnili, da pri imuniteti ne gre za »osebni privilegij evropskega poslanca«. Bolj kot sama imuniteta pa se zdi, da jih varuje postopek njenega odvzema, ki je razvlečen do obisti. Odbor za pravne zadeve bo v okviru tajnega postopka najprej zaslišal Tonina, podal priporočilo, ali naj se mu odvzame imuniteta ali ne, končno odločitev o tem pa bo parlament sprejel na plenarnem zasedanju, nakar bo predsednica o izidu glasovanja obvestila pristojne nacionalne oblasti. Celoten postopek te birokratske kalvarije pa sploh ni časovno omejen.

Več kot le seksizem

Letošnji prejemnik naziva bodeče neže za najbolj seksistično izjavo leta, ki jo je izbralo občinstvo 27. mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore, je Štefan Pavlinjek, direktor in lastnik podjetja Roto Group. Bodečo nežo si je dotični prislužil z izjavo: »Ne morem dovoliti, da bom dal božičnico tistim, ki si je ne zaslužijo. Tistim, ki so na bolniški odsotnosti, tistim, ki so na porodniškem dopustu, ki ne doprinesejo ničesar k uspehu tistega leta.« Ta izjava ni samo seksistična, temveč odraža mentaliteto, da so delavci le človeški viri, ki obstajajo izključno zato, da služijo interesom kapitala. Takšne izjave razkrivajo esenco razredne vojne, ki jo bogati vodijo proti revnejšim slojem. Pavlinjek je za svoje delovanje prejel priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke, priznanje za vodenje obrtno podjetniške zbornice Slovenije, priznanje Naj menedžer jugovzhodne Evrope, poleg tega pa ga je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije razglasila še za podjetnika in obrtnika leta 2016.

Potemkinov zakon

Po naravovarstvenici Andreji Slameršek, proti kateri sta državni energetski družbi HSE Invest in Hidroelektrarne na spodnji Savi vložili strateški tožbi zoper javno udejstvovanje, so se z objavo na družbenem omrežju Facebook oglasili tudi predstavniki Šaleškega EKO gibanja, ki so opozorili na grožnjo s tožbo, ki so jo prejeli od državnega Holdinga Slovenske elektrarne. Šaleško EKO gibanje nasprotuje postavitvi sončne elektrarne na Družmirskem jezeru, pri čemer poudarjajo, da »ne nasprotujemo sončni energiji, temveč postavitvi industrijskega energetskega objekta na jezero, ki deluje kot živ naravni sistem«. V Šaleškem EKO gibanju opozarjajo, da »se borimo z nič sredstvi in izključno s prostovoljnim delom ter osebnim časom. Na drugi strani je investitor, državna energetska družba HSE, s plačanimi objavami zakupil obilo prostora v lokalnih in nacionalnih medijih ter z zajetnimi sponzorskimi sredstvi prvič podprl vsa društva v občini Šoštanj kot način utišanja dvomov in kritik ter kupovanja podpore za plavajočo sončno elektrarno na Družmirskem jezeru.« Šaleško EKO gibanje je prejelo dopis družbe HSE, ki ga je podpisal Simon Čižmek, s katerim jih ta opozarja, naj prenehajo širiti domnevno zavajajoče informacije: »V nasprotnem primeru bomo primorani uporabiti ustrezna pravna sredstva za zaščito ugleda in dobrega imena družbe HSE.« Iz Šaleškega EKO gibanja odgovarjajo: »Naša civilna družba ima pravico postavljati vprašanja, izražati pomisleke in zahtevati transparentnost – še posebej pri projektih, ki posegajo v prostor Družmirsko jezero in imajo vpliv na širše okolje.«

Sotočje zahtev

Civilna družba poziva vlado, da še pred volitvami zavaruje sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke pred lastnikom okoliških zemljišč, ki namerava na tem območju, uradno razglašenem za območje naravne vrednote nacionalnega pomena, zgraditi turistični kompleks. Zahteve, naj vlada, državne institucije in občina Radovljica preprečijo načrtovane posege na sotočju Sav, sanirajo že nastalo škodo, širšemu območju sotočja dodelijo varstveni status in javnosti omogočijo dostop do območja naravne vrednote, je nedavno podpisalo okoli 60 naravovarstvenih in okoljskih organizacij ter civilnih iniciativ iz vse Slovenije, kampanji za zaščito sotočja pa so se pridružili tudi številni znani Slovenci in Slovenke, katerih izjave so redno objavljane na Facebookovem profilu Varuhinje rek. Zahtevam in glasovom po zavarovanju sotočja so se začele pridruževati tudi regionalne organizacije. Svoje podpise je prispevalo že skoraj 40 organizacij, med njimi RiverWatch iz Avstrije, Hrvatsko društvo za zaštitu ptica i prirode iz Hrvaške, Fondacija Atelje za društvene promjene - ACT iz Bosne in Hercegovine, Inicijativa Pravo na vodu iz Srbije, Crnogorsko društvo ekologa iz Črne gore, Youth Ecological and Security Zone - EcoZ s Kosova, Center for Protection of Natural Ecosystems iz Albanije, Zelena Narodna Straža iz Makedonije.