V središču / Vprašljive metode državne energetike

Pred ministrstvom za okolje na ljubljanskem Viču se je prejšnji petek zbrala množica okoljskih organizacij na protestu v podporo naravovarstvenici Andreji Slameršek. Zahtevali so umik tožb, ki sta ju pred meseci zoper Andrejo Slameršek in Društvo za preučevanje rib Slovenije vložili državni energetski podjetji HESS Hidroelektrarne na Spodnji Savi in HSE Invest, ki želita graditi hidroelektrarno Mokrice na sotočju Krke in Save. Gre za nov poskus utišanja in izčrpavanja naravovarstvenice s tožbama, ki imata lastnosti nedovoljenih SLAPP-tožb.

Andreja Slameršek že vrsto let vodi Društvo za preučevanje rib, nevladno organizacijo, ki ji je država podelila status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave. Status društvu, ki se bori za prosto tekoče reke, omogoča, da se vključuje v upravne in sodne postopke, od leta 2015 je stranka v postopku gradnje hidroelektrarne Mokrice.

Glede hidroelektrarne Mokrice so sodišča že trikrat pritrdila argumentom društva, ko so v letih 2019, 2021 in 2023 s »sodbami v imenu ljudstva« ustavila začetek gradnje. Društvo je torej že trikrat dokazalo, da so državne institucije začetek gradnje odobrile protizakonito.

Projekt je dobil močan pospešek zlasti pod zadnjo Janševo vlado, saj je Janšev okoljski minister Andrej Vizjak že pred ministrovanjem delal (in dela tudi zdaj) v brežiški družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi, ki je investitorka v hidroelektrarno in bi vodila gradnjo, že leta 2018 ocenjeno na skoraj 220 milijonov evrov. Celotno Vizjakovo ministrovanje so zaznamovali neposredni napadi na Društvo za preučevanje rib, že na zaslišanju za ministrsko funkcijo je Vizjak člane društva označil za pivsko združbo, čeprav gre za priznane ihtiološke strokovnjake, kmalu po prihodu na oblast pa je s sprejemom zakona o ohranjanju narave močno zaostril pogoje delovanja društev. Oteženo delovanje društev je odpravil šele omnibus zakon iz julija 2022, s katerim so poslanci Svobode, SD in Levice črtali več škodljivih posegov Janševe vlade.

In v čem je hidroelektrarna Mokrice posebna?

Njena postavitev bi močno posegla v območje sotočja Krke, Save in Sotle, tudi v zaščitena območja Natura 2000. Zato je gradnja mogoča le, če jo država potrdi kot izjemo po zakonu o ohranjanju in skladno s pravili EU dokaže, da je hidroelektrarna za državo nujno potrebna in alternativ ni, da torej javna korist proizvodnje elektrike prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave. Naravovarstveniki in več strokovnjakov temu nasprotujejo, poudarjajo, da bi hidroelektrarna po uradnih ocenah na leto proizvedla 131 gigavatnih ur elektrike, kar je odstotek letne porabe elektrike v Sloveniji, za kar alternative seveda so. Energetiki na drugi strani izpostavljajo, da bo šele hidroelektrarna Mokrice zagotovila »optimalno delovanje spodnjesavske verige«, a tudi to se sliši neprepričljiv argument, saj veriga obstoječih štirih hidroelektrarn deluje nemoteno že od leta 2017.

Janševa vlada je postopek »prevlade javne koristi energetike« za Hidroelektrarno Mokrice sprožila dvakrat, decembra 2020 in tik pred menjavo maja 2022, a obakrat je odločbi razveljavilo upravno sodišče, drugič, leta 2023, že pod Golobovo vlado. Kljub temu je prejšnji mesec tudi slednja začela tretji poskus »prevlade« javne koristi proizvodnje elektrike nad javno koristjo ohranjanja narave, ministrstvo za okolje pa zdaj zbira pripombe k razgrnjeni investicijski dokumentaciji do 18. marca.

Andreja Slameršek že vrsto let vodi Društvo za preučevanje rib, nevladno organizacijo, ki ji je država podelila status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave.

V ozadju pa že mesece poteka vzporedna igra, ki jo s pomočjo odvetnikov vodita vodilna v družbah Hidroelektrarne na spodnji Savi, Bogdan Barbič, in HSE Invest, Jure Šimic, in za katero zagotovo imata »zeleno luč« vodilnih matičnih skupin GEN in HSE, ki sta v lasti države. Ne nazadnje gredo iz HSE Invest tudi odgovori novinarjem prek matične HSE. Tako je že junija lani HSE Invest prek ljubljanske odvetniške pisarne Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji vložil tožbo zoper Društvo za preučevanje rib zaradi »okrnitve ugleda in dobrega imena«, septembra pa je sledila še tožba zaradi »žaljive obdolžitve«, ki jo je zoper Andrejo Slameršek za podjetje Hidroelektrarne na spodnji Savi sprožil odvetnik Drago Šribar. Lani, ravno v času teh tožb, je sicer Andreja Slameršek prejela najvišjo državno nagrado za izjemne dosežke pri ohranjanju narave, nagrado Rada Smerduja.

In zakaj tožbe?

Glavni očitek energetskih podjetij je, da jima Andreja Slameršek oziroma društvo očita ponarejanje podatkov v investicijski dokumentaciji za hidroelektrarno Mokrice. Društvo je namreč marca lani poslalo ministrstvu za okolje obsežne pripombe k Poročilu o vplivih na okolje, ki ga je v postopku predložilo podjetje Hidroelektrarne na Spodnji Savi, zanj pa ga je izdelalo že omenjeno mariborsko podjetje HSE Invest. Društvo je ministrstvo med drugim pozvalo, naj preveri sum ponareditve podatkov v delu poročila, ki govori o naravovarstveni pomembnosti območja, kjer naj bi stala hidroelektrarna Mokrice.

Kaj je namreč društvo ugotovilo? Da je HSE Invest v Poročilu o vplivih na okolje citiral strokovno poročilo, ki ga je leta 2008 za območje hidroelektrarne Mokrice izdelal Center za kartografijo favne in flore s pomočjo vrste strokovnjakov, od Nacionalnega inštituta za biologijo do Biotehniške fakultete. To strokovno poročilo iz leta 2008 je bilo kot vir izrecno navedeno tudi v naslovu grafičnega prikaza oziroma karte, s katero je HSE Invest prikazoval naravovarstvene vrednosti habitatnih tipov na območju. A kljub izrecnemu sklicevanju so v Društvu za preučevanje rib ugotovili, da na karti prikazane naravovarstvene vrednosti niso enake vrednostim iz citiranega poročila iz leta 2008. Recimo del reke Save, kjer bi stala hidroelektrarna Mokrice, je v poročilu iz leta 2008 ovrednoten s »5«, v poročilu HSE Invest pa brez vsakršnih utemeljitev s »3« , kar je seveda ugodnejše za investicijo. Dodatno zmedo so prispevale barve, saj je HSE Invest kljub znižani oceni ohranil označbo Save z rumeno barvo, ki je v poročilu iz 2008 označevala območja z oceno »5«. Tak prikaz seveda zagotovo ni bil naključen.

A zgodba je še hujša. Biolog, eden večjih strokovnjakov za habitatne tipe pri nas, ki ne želi biti imenovan, nas je opozoril na še eno pomembno podrobnost: HSE Invest je po vložitvi tožb »popravil« navedbe v Poročilu o vplivih na okolje (PVO). Zdaj dostopna različica poročila namreč izrecno navaja, da so naravovarstvene vrednosti določili sami in na novo: »Izdelovalci PVO smo skartiranim habitatnim tipom določili naravovarstveno vrednost glede na Uredbo o habitatnih tipih.« Tega razkritja poročilo, h kateremu je marca lani dalo pripombe Društvo za preučevanje rib in ki je podlaga za tožbe, ni vsebovalo. V popravljeni različici tudi ni več sklica na poročilo Centra za kartografijo favne in flore iz 2008 v naslovu karte, ki kaže naravovarstvene vrednosti.

HSE Invest teh popravkov zagotovo ni vnesel brez razmisleka. Iz HSE Invest so nam že lani poleti odgovorili le, da je naravovarstveno vrednotenje v Poročilu o vplivih na okolje pač »naloga izdelovalca Poročila o vplivih na okolje«. Toda zakaj so, če ni bilo nič narobe, sami popravili Poročilo o vplivih na okolje? Vprašanje je, ali so to pojasnili policiji, ki v konkretnem primeru ni odkrila ponareditve dokumentacije.

Odpira se še več vprašanj. Kdo presodi, ali je v Poročilu o vplivih projekta na okolje, ki ga predloži investitor in ga zanj izdela prijateljsko energetsko podjetje, upoštevano dejansko stanje vrst na terenu? Zakaj niti Zavod za varstvo narave ni ugovarjal, da je v poročilu uporabljena karta habitatnih tipov, ki temelji na stanju, kakršno je bilo pred 19 leti? In kdo preveri ustreznost naravovarstvenih vrednotenj, če jih investitor v poročilu o vplivih na okolje ne utemelji? Z ministrstva za naravne vire odgovarjajo, da je ocena HSE Investa pripravljena po predpisih, pri sodnem sporu pa je vse to lahko tudi stvar dokaznega postopka. Spor, s katerim se bodo preverile navedene dileme, pa bodo seveda zagotovo morali sprožiti naravovarstveniki.

Še to. Tožbi, ki sta ju zoper naravovarstvenico in društvo lani sprožili državni energetski podjetji, ima po ocenah pravnikov več elementov SLAPP-tožb, ki pomenijo zlorabo pravnih postopkov, saj so namenjene ustrahovanju. Gre za izrazito nesorazmerje moči ter zlasti za zgodovino ustrahovanj in nadlegovanj nevladnice.