V središču / Kako smo odkrili izraelske obveščevalce?

Zgodba z izraelskimi obveščevalci, ki se je ta teden dramatično razvijala pred očmi slovenske javnosti, se je začela na videz nedolžno: dobili smo podatek vira, ki se ni želel javno razkriti, da je 22. decembra lani predsednik SDS Janez Janša pred sedežem svoje stranke na Trstenjakovi ulici v Ljubljani sprejel več izraelskih državljanov. Šlo je za informacijo, kakršne državljani pogosto zaupajo novinarjem. Niti sam vir niti mi ji nismo posvečali resne pozornosti. Sestanki z delegacijami iz Izraela v Sloveniji niso tako redki, poleg tega je znano, da je SDS stkala prijateljske vezi s tamkajšnjim režimom. Je pa ta podatek dobil povsem drugačno težo, ko so se 12 dni pred dnevom volitev v Sloveniji na spletni strani anti-corruption2026.com, ki nima navedenih lastnikov, urednika ali kontaktnih podatkov, začeli pojavljati videoposnetki pomembnih posameznikov iz Slovenije, narejeni med domnevnimi poslovnimi sestanki.

Na Inštitutu 8. marec so ob objavi prikritih posnetkov zaznali, da gre za objave, kakršne so se v preteklosti že pojavljale med predvolilnimi kampanjami in pri napadih na njihove sestrske nevladne organizacije po svetu in v Evropi. Informacija je tako dobila povsem drugačno težo. Za pomoč pri raziskavi dogajanja in pripravi poročila o njem so se obrnili na Mladino, na raziskovalca družbenih omrežij in zlorab medmrežja Filipa Dobranića in komunikacijskega strokovnjaka za digitalno manipulacijo in operacije vplivanja Achiyo Schatza. Ker smo v uredništvu imeli informacijo o času sumljivega sestanka, smo z aplikacijo Flightradar24 prišli do novih podatkov.

Ugotovili smo, da je v ponedeljek, 22. decembra 2025, na VIP-terminalu ljubljanskega Letališča Jožeta Pučnika dejansko pristalo izraelsko zasebno letalo Hawker 800XP z registrsko oznako 4X-CNZ.

Hawker 800 je srednje velik poslovni reaktivec z dosegom 4700 kilometrov in prostorom za do devet potnikov. Tega, ki je decembra pristal na Brniku, upravlja Arrow Aviation Ltd. iz Tel Aviva, eden od vodilnih izraelskih operaterjev zasebnih letal za VIP-prevoze, diplomatske misije in posebne operacije za vladne in zasebne naročnike. Kot smo razbrali iz omenjene aplikacije, je bila slovenska prestolnica zadnje mesece ena od rednih destinacij tega letala, ki prevaža vplivne ljudi in katerega povprečni najem stane več kot 20 tisoč evrov na polet. Med lanskim novembrom in letošnjim februarjem je na primer le enkrat pristalo v Parizu, toda kar trikrat v Ljubljani. Prvič 24. novembra 2025, nato 22. decembra 2025 in zadnjič prejšnji mesec, 17. februarja.

Kdo je z omenjenim letalom prišel novembra in februarja, nam ni uspelo ugotoviti, uspelo pa nam je ugotoviti, kdo je v Slovenijo prišel 22. decembra lani. Po podatkih aplikacije Flightradar24, s katero je mogoče odčitati polete po vsem svetu, je omenjeno letalo 22. decembra lani vzletelo iz Tel Aviva in v Ljubljani pristalo okoli 10.30. A ni odletelo naprej, temveč je ostalo parkirano na letališču. Na tem letalu so bili štirje potniki iz Izraela, ki so nato odšli v Ljubljano. Natančneje, na Trstenjakovo ulico 8, kjer je sedež stranke SDS. Na podlagi podatkov o poletu, pričevanj virov, ki morajo ostati anonimni, in javno dostopnih informacij nam je uspelo identificirati dva od štirih potnikov. Prvi, s katerim se je, sodeč po teh informacijah, Janša 22. decembra 2025 dopoldne sestal na sedežu SDS, je bil Dan Zorella, soustanovitelj in glavni direktor ene največjih zasebnih obveščevalnih agencij; gre za izraelsko družbo Black Cube. Drugi je bil generalmajor v pokoju Giora Eiland, nekdanji šef izraelskega Sveta za nacionalno varnost in dolgoletni svetovalec te zasebne obveščevalne agencije.

Kdo sta omenjena človeka in kaj sta počela v Ljubljani? Zorella je družbo Black Cube leta 2010 ustanovil skupaj z Avijem Yanusom, oba ustanovitelja pa sta bila pred tem častnika izraelskih obrambnih sil. Podjetje Black Cube ima pisarne v Tel Avivu, Londonu in Madridu ter po lastnih navedbah deluje v več kot 75 državah. Predstavlja se sicer kot organizacija, ki se ukvarja s pridobivanjem dokazov za mednarodne pravne spore, dejansko pa je doslej – dokumentirano – izpeljalo nekaj najspornejših obveščevalnih akcij. Ena od njegovih najspornejših kampanj je bila za filmskega producenta Harveyja Weinsteina, med njo pa so operativci pod lažno identiteto sledili ženskam, ki so Weinsteina obtožile spolnega nadlegovanja, in jih snemali, da bi jih diskreditirali kot priče v kazenskem postopku, prav tako so sledili tudi novinarjem in zastopnikom nadlegovanih žensk.

Black Cube je v zadnjem desetletju izpeljal več takšnih operacij, katerih vzorec je podoben: uporablja lažna podjetja, praviloma z britanskim ali zahodnoevropskim sedežem.

Za Slovenijo so pomembne njihove akcije na Madžarskem. Operativci podjetja Black Cube so od decembra 2017 do marca 2018 pod lažno identiteto navezali stike z vodilnimi predstavniki madžarskih nevladnih organizacij, jih privabili na sestanke pod pretvezo poslovnih priložnosti in jih skrivaj snemali. Posnetki, ki so se v medijih pojavili tri tedne pred volitvami, so postali bistveni element Orbánove kampanje leta 2017. Black Cube je sicer zanikal vpletenost. A podobno akcijo je izpeljal tudi pred madžarskimi volitvami aprila 2022. Takrat je z mrežo lažnih profilov na LinkedInu in s ponudbami za zaposlitev na videoklice zvabil vsaj 12 novinarjev in aktivistov, ki so kritizirali Orbána, posnetki pa so se nato pred volitvami pojavili v proorbanovskih medijih. V tem primeru je bil Black Cube tudi razkrit: LinkedIn je novembra 2022 potrdil, da je bilo za operacijo odgovorno to podjetje; zato je iz omrežja odstranil vse lažne profile in tudi korporativno stran podjetja. Do podobnih poskusov – poročajo madžarski novinarji – naj bi bilo na Madžarskem prihajalo tudi pred tokratnimi volitvami, a je tamkajšnja javnost proti tem metodam že odporna.

Black Cube je v zadnjem desetletju izpeljal še več takšnih operacij, katerih vzorec je podoben: uporablja lažna podjetja, praviloma z britanskim ali zahodnoevropskim sedežem. Spletne strani, profili na LinkedInu in telefonske številke po opravljeni operaciji izginejo. Ko ni mogoč neposredni dostop do glavne tarče, agenti navežejo stik z družinskimi člani ali drugače povezanimi osebami. V vseh dokumentiranih političnih operacijah so posnetki ali kompromitirajoče gradivo objavljeni dva do tri tedne pred presečnim datumom – sodbo, volitvami. Vse gradivo distribuirajo anonimno: gradivo doseže medije prek anonimnih spletnih strani ali spletnih mest brez lastnika, praviloma v angleškem jeziku. Black Cube tudi nikoli ne razkrije, kdo je naročnik.

Black Cube se predstavlja kot zasebna obveščevalna agencija, ki ni povezana z uradnim Izraelom, a sodelovanje med Zorello in Eilandom je tisto, ki zbuja upravičene dvome. Oba omenjena, ki sta decembra prišla v Ljubljano, sta se, sodeč po medijskih poročilih, julija 2024 udeležila sestanka z izraelskim ministrom za diasporo Amihajem Chiklijem, na njem pa so razpravljali o prikritih operacijah v tujini. Natančneje, govorili naj bi bili o izvedbi obveščevalne operacije, ki je ne bi bilo mogoče pripisati državi Izrael, zoper organizacijo Students for Justice in Palestine (SJP). To je ameriška organizacija, ki je po ameriških univerzah pripravljala proteste proti izraelski genocidni politiki.

V ponedeljek, na dan objave izsledkov naše preiskave, je Sovo in generalno policijsko upravo obiskala skupina članov parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Predsednik te komisije iz NSi Janez Žakelj je na omrežju X najprej zapisal, da v Sovi niso potrdili naših navedb. Na to sta se oglasila dva druga člana komisije, Nataša Sukič iz Levice in Teodor Uranič iz Svobode, in izrazila ogorčenje nad Žakljevimi trditvami. »To, kar je izjavil gospod Žakelj, je čista manipulacija,« je poudarila Sukičeva. Sova naj bi bila dejansko potrdila, da so bili predstavniki Black Cuba 22. decembra lani res v Sloveniji, ni pa imela podatkov o sestanku z Janšo na tisti dan. Iz SDS so se v ponedeljek odzvali cinično. Sporočili so, da prvič slišijo za podjetje Black Cube in da bi temu podjetju, ki se omenja kot izvor posnetkov o »korupcijskem kriminalu slovenske levičarske elite neslutenih razsežnosti«, kvečjemu morali postaviti spomenik v Ljubljani, »saj je davkoplačevalcem prihranilo na stotine milijonov evrov«. Nato so v SDS napovedali, da bodo v povezavi z obtožbami o sodelovanju z omenjeno obveščevalno službo oziroma srečevanju z njenimi predstavniki vložili več tožb. Zadevo naj bi bili že izročili odvetnikom, »ki bodo zoper avtorje obtožb pripravili kazenske in odškodninske tožbe,« so sporočili.

Podobno akcijo je Black Cube izpeljal tudi pred madžarskimi volitvami aprila 2022. Takrat je z mrežo lažnih profilov na LinkedInu in s ponudbami za zaposlitev na videoklice zvabil vsaj 12 novinarjev in aktivistov.

A v sredo je nato vnovič prišlo do preobrata. Slovenska obveščevalna agencija Sova je »sekretariat Sveta za nacionalno varnost seznanila z novimi dejstvi, ki kažejo na neposredno tuje vmešavanje v volitve v Sloveniji,« je v sredo po seji sekretariata povedal sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk. Dodal je, da gre po navedbah direktorja Sove Joška Kadivnika po vsej verjetnosti za naročilo iz Slovenije. Med ponedeljkom in sredo je Sova ugotovila še druga dejstva. Poleg 22. decembra naj bi bili predstavniki agencije Black Cube v Ljubljani še trikrat. Pri tem so 11. decembra ob odhodu iz hotela in med prevozom na letališče na Brniku »opravili daljši postanek na Trstenjakovi ulici v Ljubljani,« je dejal Volk. Na tej ulici ima sedež tudi stranka SDS. Volk je ob tem omenil ime še tretjega agenta, Lirona Tzura, pa tudi, da imajo fotografije, »ki naj bi jih bila Sova pridobila iz tujine«, pri čemer se je zahvalil »partnerjem v tujini, ki so ponudili pomoč«. Iz tega lahko sklepamo, da so v Sovi ob pomoči avstrijskih kolegov, morda pa tudi britanskih ali hrvaških, identificirali agente Black Cuba, ki so organizirali sestanke z izbranimi tarčami na Dunaju, v Londonu in Zagrebu.

Glede posnetkov, ki so se začeli pojavljati na strani anti-corruption2026. com, se je tako v zadnjem tednu megla razblinila. Kljub temu ostaja še nekaj pomembnih vprašanj. Operacija, s katero je ameriški režiser Harvey Weinstein ob pomoči agentov Black Cuba želel diskreditirati ženske, ki so ga obtožile spolnega nadlegovanja, naj bi bila po pogodbi stala do 1,3 milijona ameriških dolarjev. Operacija družbe Black Cube zoper vodjo romunskega protikorupcijskega urada Lauro Codruțo Kövesi leta 2016 je stala 900 tisoč britanskih funtov, diskreditacija kanadskega sodnika leta 2017 pa naj bi bila vredna kar 11 milijonov ameriških dolarjev. Vsi indici kažejo, da je operacija v Sloveniji potekala v sodelovanju s stranko SDS in v korist stranke SDS. A vprašanje ostaja, kdo jo je plačal. Jo je stranka plačala sama? Jo je zanjo plačalo kakšno podjetje? Jo je zanjo plačala kakšna država? Je to morda darilo kakšne države tej stranki?

Lažna identiteta, fiktivna podjetja, prikrito snemanje in objava tik pred volitvami

Doslej dokumentirane operacije zasebne izraelske obveščevalne agencije Black Cube

2015 – Nigerija: vmešavanje v volitve

Leta 2015 je v Nigeriji potekala napeta predsedniška tekma med tedanjim predsednikom Goodluckom Jonathanom in opozicijskim kandidatom Muhammadujem Buharijem. Jonathanovo kampanjo je vodilo podjetje Cambridge Analytica in za volilne namene je po poročanju najelo tudi Black Cube.

Po pričevanju žvižgača Christopherja Wylieja – enega od ključnih notranjih virov iz družbe Cambridge Analytica – je Black Cube izpeljal vdor v Buharijevo zdravstveno in finančno dokumentacijo. Namen je bil zbrati kompromitirajoče gradivo o opozicijskem kandidatu, ki bi ga lahko uporabili za diskreditacijo med kampanjo. Wylie je to razkril britanskim parlamentarcem, Black Cube pa je obtožbe zanikal. Buhari je kljub temu zmagal na volitvah in Jonathan je doživel enega redkih mirnih prenosov oblasti v zgodovini Nigerije. Ta primer je pomemben iz dveh razlogov: v njem je Black Cube prvič povezan z nezakonitimi dejavnostmi, kot je zloraba osebnih podatkov. In drugič, iz njega izhaja, da se agencija ne ukvarja le z aktivnostmi, povezanimi s korporativnimi in pravnimi spori, temveč je bila pripravljena posegati tudi v demokratične volilne procese.

2016 – Romunija: Napad na tožilko za boj proti korupciji

V Romuniji so agencijo Black Cube najeli za napad na Lauro Codruțo Kövesi, ki je takrat vodila romunski protikorupcijski urad DNA in nadzirala preiskave vplivnih politikov. Naročnik je bil Daniel Dragomir, nekdanji častnik romunske obveščevalne službe SRI. Agenti so izvajali nadlegovanje z grozilnimi klici in poskušali vdreti v elektronski predal Kövesijeve z ribarjenjem (phishing). Dva uslužbenca sta bila kasneje v Bukarešti aretirana. Zorella je med zaslišanjem izraelskim preiskovalcem priznal, da je uslužbencema sam naročil vdor v pošto, da bi našli kompromitirajoče gradivo. Zorella in drugi so kasneje privolili v pogojno kazen 35 mesecev. Sodišče jih je obsodilo zaradi oblikovanja kriminalne združbe, nezakonitega dostopa do računalniškega sistema, nepooblaščenega prenosa podatkov, računalniškega ponarejanja in kršitev tajnosti dopisovanja. Laura Codruțo Kövesi je danes vodja Evropskega javnega tožilstva (EPPO). 2016–2017 – Harvey Weinstein: Nadzorovanje tožnikov in novinarjev Harvey Weinstein je julija 2016 z družbo Black Cube sklenil 1,3 milijona dolarjev vredno pogodbo, v kateri je izrecno zapisal, da želi z akcijo preprečiti, da bi obtožbe o njegovem spolnem nadlegovanju več žensk prišle v javnost. V enem letu so agenti zbrali podatke za osebne profile ducatov posameznikov, tudi podatke o njihovi spolni zgodovini. Ključna agentka Stella Penn Pechanac se je igralki Rose McGowan predstavila kot zagovornica pravic žensk pri londonski investicijski družbi Reuben Capital Partners. Družba ni obstajala, sedež je imela na naslovu podjetja za najem pisarniških prostorov. Ob razkritju je časnik The New Yorker objavil poročilo Harveyjeva vojska vohunov. Black Cube se je nato opravičil. Primer je postal podlaga za knjigo Ronana Farrowa Catch and Kill.

2017 – Kanada: poskus diskreditacije sodnika

Agenti družbe Black Cube z lažno identiteto so v Kanadi navezali stik s sodnikom in ga skušali sprovocirati k antisemitskim izjavam, ki bi jih prikrito posneli. Namen je bil diskreditirati sodnika in vplivati na potek sodnega postopka. Ontarijsko sodišče je operacijo dokumentiralo in jo obsodilo – to je eden redkih primerov, ko je sodišče eksplicitno kritiziralo metodologijo družbe Black Cube.

2017–2018 – Jedrski sporazum z Iranom: napadi na družine nekdanjih ameriških uradnikov

Po obisku predsednika Trumpa v Izraelu leta 2017 naj bi bili agenti agencije Black Cube stopili v stik s svojci nekdanjih Obamovih uradnikov Bena Rhodesa in Colina Kahla, pri čemer so se izdajali za ustvarjalce dokumentarnih filmov. Revija The New Yorker je poročala, da so bili o uradnikih in njihovih sorodnikih zbrani podrobni dosjeji. Naročnik operacije ni bil nikoli javno razkrit. Black Cube je zanikal, da bi deloval v imenu Trumpove administracije ali v zvezi z iranskim jedrskim sporazumom, vendar je ta epizoda pokazala pripravljenost podjetja za delovanje na politično eksplozivnem področju nacionalne varnosti ZDA.

2018 – Madžarska: Napadi na civilno družbo pred volitvami

To je najbolje dokumentirana politična operacija družbe Black Cube, poleg tega je skoraj identična akciji, ki prav zdaj očitno teče v Sloveniji. Black Cube je sodelovanje sicer zanikal, a je bilo iz poteka operacije jasno, da jo je organiziral. Od decembra 2017 do marca 2018 so agenti z lažnimi identitetami na sestankih v hotelih in restavracijah v Budimpešti, na Dunaju, v Amsterdamu, Londonu in New Yorku skrivaj snemali funkcionarje nevladnih organizacij, ki so jih naročniki označili za Sorosove zaveznike. Podjetja, ki so jih zastopali agenti, niso obstajala. Profili na LinkedInu in spletne strani so bili izbrisani takoj po srečanjih. Večina telefonskih številk je bila ugasnjena v tednih po srečanjih. Posnetki so se začeli tri tedne pred volitvami pojavljati v medijih, v izraelskem časniku Jerusalem Post in madžarskem vladnem časniku Magyar Idők. Premier Orbán jih je seveda takoj uporabil v svoji kampanji.

2020–2022, Madžarska – ponovitev pred volitvami 2022, mreža na Linkedinu

Pred volitvami aprila 2022 je Black Cube ponovil vzorec iz leta 2018. Tokrat je z mrežo lažnih profilov na LinkedInu in s ponudbami za zaposlitev zvabil vsaj 12 novinarjev in aktivistov, ki so kritizirali Orbána, na videoklice. Posnetki so se pred volitvami pojavili v proorbanovskih medijih. Microsoft oziroma LinkedIn je novembra 2022 potrdil, da je bil za operacijo odgovoren Black Cube. LinkedIn je nato odstranil vse lažne profile in celotno korporativno stran družbe. Vzorec lažnih podjetij je bil identičen temu, kar zdaj vidimo v Sloveniji: Wilson Energy Consultants je imel delujočo spletno stran, ki je po koncu operacije postala nedostopna, angleška telefonska številka pa preusmerjena na naročniško službo televizijskega kanala Sky.