»Če je to res, si mora država nazaj zagotoviti večino v Petrolu«

Sokoordinator Levice Luka Mesec je ob oddaji volilnega glasu danes komentiral nastale zaplete z dostopnostjo goriv na Petrolovih črpalkah in opozoril, da če gre res za namerno »akcijo«, si mora država po volitvah zagotoviti večinski delež v Petrolu. Kakšna sploh je lastniška slika Petrola? Vlada sicer razmišlja o kazenski ovadbi odgovornih v Petrolu, poroča STA.

Kaj bi morala po volitvah storiti država?

»Če je to res, je to veliko ogrožanje naše skupne varnosti. In ena od prvih potez, ki bi jo država sploh - če se to izkaže, da je res, - po volitvah morala narediti, je zagotoviti si nazaj večinski delež v Petrolu. Ker si ne moremo dovoliti, da kot družba v kriznih časih, ki so pred nami dopuščamo, da lahko eno podjetje vpliva na to, ali bomo prišli do bencina ali ne bomo, ali bomo prišli do kurilnega olja ali ne bomo,« je dejal Mesec in opozoril, da skuša zaplete na Petrolu unovčiti opozicija: »Vidimo vrsto opozicijskih kandidatov, ki naravnost s Petrolovih črpalk pozivajo ljudi naj gredo volit.«

»Vidimo vrsto opozicijskih kandidatov, ki naravnost s Petrolovih črpalk pozivajo ljudi naj gredo volit.«

Skupno ima največji delež v Petrolu država, ki prek SDH, neposrednega deleža v lasti RS in Kapitalske družbe, obvladuje blizu 32 odstotkov, torej manj kot tretjino. Kljub temu pa je najvplivnejši delničar Petrola Darij Južna, najbogatejši Slovenec, ki prek svojih podjetij neposredno nadzoruje desetino Petrola, s podporo drugih vplivnih delničarjev (brez države) pa ima velik vpliv – med takimi delničarji so češka skupina J&T, ki je sicer z 12,8-odstotki največji posamični delničar Petrola in hrvaški skladi. Južna je prevzel tudi nadzorni svet – ta organ od sredine lanskega leta vodi Vesna Južna, njegova žena. 

Južna je znan po kritikah države zaradi omejevanja marž, na lanski skupščini delničarjev je recimo dejal: »Razumem državo, ampak to ni fer. Marže so smešno nizke glede na tujino.«

Lastniki Petrola so zgolj zadnjih pet let iz družbe potegnili 328,9 milijona evrov.

Prav tako je Petrol, spomnimo, že pred pol leta protestno zaprl prodajna mesta v štirih manjših krajih, to je Petrini, Solčavi, Črnem Vrhu nad Idrijo in Podkoren. Petrol je te štiri poslovalnice, vitalne za tamkajšnje ljudi, zaprl 23. junija lani s pojasnilom, da državna regulacija cen goriv ne omogoča njihovega vzdržnega poslovanja, ponovno pa jih je odprl šele 17. julija.

Lani rekordno izplačilo dividend

Zaprtja poslovalnic in rožljanje z drugimi grožnjami je – zlasti s strani lastnikov – nenavadno, upoštevajoč, da iz Petrola vsako leto vlečejo rekordne dividende, zgolj lani so si razdelili rekordnih čez 86 milijonov evrov. Zgovoren je podatek, da so si zgolj v zadnjih petih letih razdelili 328,9 milijona evrov! Tako je nemogoče verjeti pritožbam lastnikov Petrola, da ta zaradi nizkih marž ne more vlagati v razvoj. Ob nižjih dividendah, bi več ostalo podjetju. Nedavno smo v članku Črpalka dobička citirali poznavalca, ki je opozoril: »Glavni problem Petrola je struktura delničarjev, vsaj najpomembnejših. Obstoječim delničarjem je primarno zagotavljati čim višjo dividendo s ciljem iskati kupce za njihove delnice.«

Zneski dividend so vidni iz podatkov Petrola na spodnji fotografiji. 

Pravkar STA poroča: »Vlada zaradi težav pri oskrbi z naftnimi derivati sprejela dodatne ukrepe, razmišlja o kazenski ovadbi odgovornih v Petrolu.« Petrol vodi ekonomist Sašo Berger.

V upravi so ob Bergerju še člani Jože Smolič, Marko Ninčević, Metod Podkrižnik, Drago Kavšek in Zoran Gračner, člani nadzornega sveta pa so Vesna Južna, ki je predsednica, Mario Selecky (predstavnik J&T) in predstavnik hrvaških skladov Goran Kralj, trije »predstavniki« države Luka Zajc, Marko Jazbec in Tomaž Vesel ter trije predstavniki zaposlenih Robert Ravnikar, Lina Jerman in Marko Šavli.