Podjetji spoznani za krivi povzročanja odvisnosti pri mladih

Kalifornijska porota je tehnološkemu velikanu Meta in podjetju YouTube, ki je v lasti drugega tehnološkega giganta Google, naložila plačilo treh milijonov dolarjev odškodnine, potem ko ju je v zasebni tožbi spoznala za kriva povzročanja odvisnosti pri mladih, poročajo ameriški mediji.

Tožbo je vložila ženska po imenu Kaley, ki jo v sodnih dokumentih omenjajo s kratico KGM. Trdila je da je v mladih letih začela uporabljati družbeno omrežje Instagram in platformo YouTube ter pozneje postala zasvojena in imela duševne težave, vključno z mislimi na samomor, poroča televizija CBS.

Kaley je leta 2023 vložila tožbo proti podjetju Meta, ki upravlja z omrežjema Instagram in Facebook, ter proti podjetju YouTube, ki je v lasti Googla. TikTok in Snap sta se medtem raje prej poravnala. Danes 20-letna Kaley je opisala, kako je ves dan preživela na družbenih omrežjih in kako so ji všečki in obvestila povzročali močne čustvene odzive, zaradi česar je bila prilepljena na svoj telefon.

"S sodbo se spoštljivo ne strinjamo in preučujemo pravne možnosti," je za CBS News povedal predstavnik Mete ter opozoril, da se porotniki pri sprejemanju odločitve niso mogli poenotiti. Opozoril je tudi, da je duševno zdravje mladostnikov zelo kompleksen fenomen in ga ni mogoče povezovati zgolj z določeno aplikacijo.

Že v torek je porota v Novi Mehiki ugotovila, da je Meta kršila zakonodajo o izkoriščanju otrok, in podjetju skupaj s kazensko odškodnino naložila plačilo 375 milijonov dolarjev kazni.

Medtem sta tako Meta kot YouTube oziroma njen lastnik Google že napovedala pritožbo. "Ta primer povsem napačno razume YouTube, ki je odgovorno zasnovana platforma za predvajanje posnetkov, ne družbeno omrežje, je dejal Googlov predstavnik za odnose z javnostmi Jose Castaneda.

Meta in YouTube sta se sicer soočala z dvema glavnima obtožbama - malomarnostjo in tem, da nista opozorila uporabnikov na možna zdravstvena tveganja pri uporabi platform. Podjetja, ki upravljajo z družbenimi omrežji, so se takšnim obtožbam dolgo izogibala s sklicevanjem na zakon o spodobnosti v komunikacijah iz leta 1996, ki tehnološka podjetja ščiti pred odgovornostjo za vsebine tretjih oseb, objavljene na njihovih platformah. V tem primeru je šlo medtem predvsem za to, kako so aplikacije zasnovane, ne pa za vsebino samo.

Že v torek je porota v Novi Mehiki v podobni tožbi zvezne države ugotovila, da je Meta kršila zakonodajo o izkoriščanju otrok, in podjetju skupaj s kazensko odškodnino naložila plačilo 375 milijonov dolarjev kazni. Za to odločitev je porota potrebovala le en dan, Meta pa je napovedala pritožbo.