Dva leva / Vlado Miheljak: 50.000 Luftballons*

»Ne vem, kaj se dogaja. Mi imamo preštetih približno milijon glasov z volišč, ampak pri nas je 50.000 glasov v korist SDS-a. ... Treba bo vse na roke prešteti.«

»Zastareli volilni imeniki, vabila so dobivali mrtvi ljudje. Iz tujine množično javljajo, da niso dobili glasovnic. Polno je takšnih, ki so glasovnice, denimo v Argentini, dobili zdaj, torej po volitvah. Iz Bruslja javljajo, da so nekateri dobili dve glasovnici. Glasovanje po pošti, kjer je bilo mogoče, slovenska pošta glasovnic ni dostavila vsepovsod. Prav tako pri tem ni nobene sledljivosti. Videli smo primere, ko so z volišča odnašali skrinjice ...«

»Hey ho, let’s go«

Janez Janša je genialec posebne vrste. Zagotovljene zmage zna obrniti v poraz. Nihče tako kot on. Nihče tolikokrat kot on. Če vnesete sredobežno črto med različnimi mesečnimi merjenji javnomnenjske podpore političnim strankam v zadnjih štirih letih, dobite zanimiv graf. Po veliki povolilni evforiji leta 2022 je najprej razlika med Svobodo in SDS še naraščala, potem pa iz meseca v mesec kopnela in tam nekje avgusta, septembra 2023 sta se podpori izenačili, potem pa je Svoboda iz meseca v mesec bolj zaostajala za SDS. Še tik pred začetkom finalne volilne kampanje konec februarja je bil zaostanek na videz neulovljiv. Potem pa Blitzkrieg, ki je hipno pripeljal do izenačitve, in čisto na koncu, ob obilni pomoči Izraelcev, do vodstva Svobode pred SDS. Petrol je v predvolilnem vikendu ta obrat k Svobodi sicer nekoliko omilil, a preprečiti ga več ni mogel. Sedaj se Janša pritožuje po dolgem in počez. Celo nad gladkim zaostankom na predčasnih volitvah, potem ko je pred volitvami pozival svoje, naj ne izkoristijo te možnosti. Sicer pa se itak ni zgodilo nič izjemnega: leta 2022 je Svoboda dobila nekaj več kot 54 tisoč predčasnih glasov, SDS pa manj kot 22 tisoč. Tokrat Svoboda dobrih 35 tisoč glasov, SDS pa, ob Janševem pozivu k bojkotu, okrog 11.400. Kaj tipu ni jasno?

O. K. Golob ni zares zmagal, je pa premagal Janšo, ki je spet nesramno izgubil. Mesece in mesece je imel zmago kot na dlani, a je hotel še več. In na koncu izgubil. In tudi če bi naknadno štetje glasov iz tujine dalo kakšno desetinko odstotka prednosti SDS (kar je malo verjetno) in bi mu morebiti uspel nakup kakšnega poslanca, to ničesar ne spremeni. Namreč, zmagovalca in poraženca ne določajo doseženi odstotki in mandati, ampak zastavljena raven aspiracij. V politiki sicer ni dobro preveč psihologizirati. A nekako velja, da si nevrotik konstruira velike travme iz nerealnih problemov, psihotik pa se pogosto ne zaveda svojih realnih problemov, a z njimi obremeni družino in bližnjo okolico. In Janševe travme so vsedružinski problem Slovenije že od volitev leta 1992, ko se je njegova takratna SDSS s 3,34 odstotka »prešvercala« v parlament. No, najučinkovitejša terapija za tovrstne travme ni hud poraz kot leta 2022, ampak prav tak, za manj kot odstotek. Minimalne razlike so pravšnje za vaje iz demokratične kulture.

A kaj zdaj? Je sladka pat pozicija za Goloba oziroma grenka pat pozicija za Janšo sploh rešljiva? Hja, glede na to, da tisti, ki so osvojili mandat, ne bi šli še enkrat izzivat usode, je verjetnost ponovljenih volitev majhna in možnost dogovora večja, kot kaže povolilna aritmetika. Resni.ca se je, menda notarsko overjeno, zavezala, da z Janšo ne gre. A če Stevanović ne more z Janšo, po drugi strani Golob in sploh levoliberalni blok ne more s Stevanovićem.

Kaj pa Demokrati? Ker se Anže Logar in Eva Irgl nista uvrstila v parlament, je pogajalsko izhodišče Demokratov sedaj bistveno slabše kot tik pred volitvami. Če bi/bo šel Logar na Trstenjakovo prosit milosti in odpuščanja, bo izživljanje JJ preveliko celo za mazohistično Logarjevo naturo. Če pa bo Logar požrl vse izrečene besede in šel h Golobu, mu ta lahko ponudi kakšen pomemben resor in s tem vidnost do naslednjih volitev. Kaj pa selitev v opozicijske klopi? Logarjevi Demokrati brez Logarja v parlamentarni skupini bi kmalu presahnili. A tudi Golob nima elegantnega manevrskega prostora. Sanje o veliki čezblokovski koaliciji verjetno izključujejo Levico, ki pa je dala konceptualni in projektni pečat dosedanji vladi. Zato bi bile posledice razhoda za Goloba v očeh javnega mnenja veliko bolj negativne, kot kažejo rezultati Levice.

V nedeljo, 22. marca, smo za hip »zamrznili« številne zamere, da bi ustavili pohod antidemokrata na oblast. A vsi prejšnji nesporazumi, nerazumljivi, nedosledni in nepojasnjeni manevri so ostali na mizi. Bilo je zgolj premirje.

Danes je nov dan. 

* Janšev povolilni inventurni manko