Volitve se niso končale najslabše mogoče, optimalno pa tudi ne. Negotovost pred njimi se nadaljuje tudi po njih – vse možnosti ostajajo odprte. V skrajnem primeru bomo znova odkorakali na volišča, a najverjetneje bomo dobili novo Golobovo ali Janševo koalicijo.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Volitve se niso končale najslabše mogoče, optimalno pa tudi ne. Negotovost pred njimi se nadaljuje tudi po njih – vse možnosti ostajajo odprte. V skrajnem primeru bomo znova odkorakali na volišča, a najverjetneje bomo dobili novo Golobovo ali Janševo koalicijo.
Golob kot relativni zmagovalec volitev je v rahli (psihološki) prednosti, a tudi v zagati. Najboljši izid volitev bi bila ponovitev mandata z istima koalicijskima partnerjema, mandata, ki je dal poudarek javnemu in socialnemu. A to je preteklost, poslancev je premalo, treba bo najti dodatne partnerje z desnice.
Na voljo je več koalicijskih kombinacij. Najlaže dosegljiva se zdi varianta, po kateri se trojčku Svoboda, Levica, SD pridružijo Demokrati, oslabljeni z neizvolitvijo Logarja v parlament. Najslabšo sestavo nove koalicije bi prineslo slovo Levice in SD od Goloba in prihod NSi, Demokratov in Resnice. Komentatorji radi omenjajo tole varianto: Golobu se pridružita Vrtovec in Logar, Han ostane, Mesec odide, ker to zahtevata prišleka. Če bi jima Golob ustregel, bi zavrgel pozitivnost svojega prvega mandata, izgubil podporo civilne družbe in postal strojček za ohranjanje oblasti.
Kakršnakoli bo morebitna nova Golobova koalicija, čiste kontinuitete z zasukom k javnemu in socialnemu iz prejšnjega mandata ne bo. Ne Svoboda ne njen šef nista jasno profilirana, vsak potencialni desni prišlek pa spada v tabor trdih neoliberalcev s tipičnimi mantrami o odrešilnosti nizkih davkov itd. To bo imelo svoj učinek.
A tu je še druga, izjemno pomembna plat: vsaka in vsakršna Golobova koalicija bi preprečila Janševo vrnitev na oblast.
To je drugi osnovni, povsem realen razplet volitev. NSi in Demokrati dajejo prednost Janši, če ta pridobi še Resnico, ima dovolj glasov. Janša bi si to druščino zlahka podredil in Slovenija bi doživela nov šok: na udaru bi se znašli sodstvo, policija, vrsta institucij, mediji, civilna družba, to bi bil tudi konec javnega zdravstva in začetek novega vala privatizacij. V času divjega trumpizma in razmajane EU bi bil janšizem na oblasti še bistveno bolj brutalen kot v tretjem mandatu.
Kdo bo tokrat prvi dobil mandatarstvo, je deloma odvisno od Nataše Pirc Musar. Mandat bo, kot je napovedala, podelila tistemu, ki bo zbral 46 poslanskih glasov. Vendar ima predsednica nekaj manevrskega prostora. Če bo zaupala mandatarstvo Janši, se bo seveda zavedala, da to pomeni katastrofalno grožnjo za tisto, kar sama najbolj poudarja: pravnost in socialnost. Videli bomo, ali si bo upala prevzeti tako odgovornost in sokrivdo.
Izbira mandatarja bo vplivala tudi na usodo afere Black Cube. Vrsta indicev jasno govori, da je naročnik te velikanske kriminalno-politične zarote, ki je hotela ob pomoči izraelskih agentov diskreditirati vso levo sredino in tako vplivati na volitve, Janez Janša. Če bo premier on, bo afera potlačena in pokopana – vrh Sove in policije bo zamenjan, tožilstvo, sodstvo in mediji bodo pod pritiskom in ustrahovani, preiskovanje se bo ustavilo, kriminalni naročnik, ki se dela patriota, bo ostal nekaznovan.
Izid volitev govori, da se je število volivcev, ki so nekoč tradicionalno glasovali za levo sredino, skrčilo, več jih je volilo desne stranke. To je nova realnost, ki Goloba sili v iskanje partnerjev na desnici. Kljub temu (začasnemu?) premiku volilnega telesa se podpora Janševi SDS na srečo ne veča. Težava je v tem, da so desne stranke, ki same niso skrajne, pripravljene sodelovati s skrajno desnico – s SDS. Hkrati je zmerna desnica polna neoliberalnih, za povprečne državljane škodljivih dogem. Če volivci kljub temu glasujejo zanje, to pomeni, da skrajnosti janšizma zavračajo, a so ujeti v utvare in laži o nadzveličavnosti nizkih davkov, vitke države in podobnih bajk in povesti.
Kakorkoli, alternativa za Janšo je lahko samo Golobova mešana koalicija, torej sodelovanje med poloma. Vzemimo, da novo koalicijo sestavljajo Svoboda, Levica, SD, NSi in Demokrati. To bi bila robustna kompozicija, ki bi zlahka zdržala Janševe naskoke, hkrati pa s svojo sestavo omogočila solidno ravnotežje med novo ekonomsko učinkovitostjo (Golob jo je napovedal s t. i. Asom) in družbeno solidarnostjo prejšnjega mandata. Taka koalicija načeloma ni nemogoča, seveda pa bi zahtevala nekaj prelomljenih obljub in ogromno dobre volje ter kompromisov na vseh straneh.
In morda bi se ji posrečil majhen, z volitvami izsiljen čudež – začela bi mehčati polarizacijo, ki v marsičem hromi in zastruplja Slovenijo. Če bi zdržala ves mandat in delovala kolikor toliko uspešno, bi trajno oslabila Janšo, glavnega akterja polarizacije, in ga vrgla s prestola nespornega hegemona desnice.
Kakorkoli se bo razpletlo povolilno dogajanje, se bo morala zlasti civilna družba znova pošteno prebuditi in organizirati. Če bo na oblasti Janša, bo treba braniti elementarno demokracijo, če bo tam Golob, bo treba nanj pritiskati, da bo ohranil dosežke prvega mandata.
Konca sveta pa ne bo v nobenem primeru.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.