Teden / 8 dni

O vesti in egu

Sindikat farmacevtov Slovenije je označil odločitev ustavnega sodišča, da prepoved ugovora vesti farmacevtov ni protiustavna, za nesorazmeren poseg v svobodo vesti. Poleg tega je mogoče sklepati, da je odločitev sodišča nekoliko tudi užalila samopodobo lekarnarjev, češ da podcenjuje strokovno vlogo farmacevtov in posega v njihovo osebno in poklicno integriteto. Sodišče je namreč ocenilo, da je določba, uvedena z novelo zakona leta 2024, s katero je farmacevtskim strokovnim delavcem prepovedano, da bi zaradi osebnih, verskih ali etičnih prepričanj zavrnili izdajo zdravil ali drugih izdelkov za podporo zdravljenju, skladna z ustavo, saj da je vloga farmacevtov »nepovzročitvena« oziroma je omejena z izvrševanjem odločitev zdravnikov. »Vsaka ureditev, ki je skladna z ustavo, še ni nujno tudi ustrezna, pravilna in pravična,« so se odzvali v sindikatu in poudarili, da jih ta situacija postavlja v neenakopraven položaj z drugimi zdravstvenimi delavci. V sindikatu tudi menijo, da odločitev sodišča zakonodajalcu ne preprečuje, da farmacevtom pravico do ugovora vesti podeli z zakonom, in napovedali, da si bodo tudi vnaprej prizadevali za zaščito dostojanstva in pravic farmacevtov na delovnem mestu ter iskali rešitve, ki bodo omogočile neoviran dostop pacientov do zdravil. Če prav razumemo – poudarjajo, da bodo izvrševali odločitve zdravnikov in ljudem dajali predpisana zdravila. V čem je torej problem?

Beda …

Center za krepitev zdravja (CKZ) Zdravstvenega doma Celje opozarja, da neznane osebe kontaktirajo uporabnike v njihovem imenu in jih obiskujejo na domu, nato pa jim poskušajo prodati različne izdelke. Na CKZ zatrjujejo, da ne izvajajo obiskov na domu in ne prodajajo storitev ali izdelkov, zato pozivajo vse, da tovrstne primere prijavijo policiji. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana pa medtem zbirajo informacije o sumih kaznivega dejanja odtujitve opreme v vrednosti okoli 10 tisoč evrov in o sumu oškodovanja sredstev v smislu zlorabe oddelčne opreme za potrebe drugega pravnega subjekta. Kirurg Aleš Vesnaver je namreč pred dvema letoma ob svojem odhodu s seboj odnesel kirurške povečevalne lupe, prenosni računalnik in monitor, prav tako pa naj bi, takisto po svojem odhodu, uporabljal še drugo opremo UKC. Ker pač. Vse to je bilo ugotovljeno šele sedaj. Vesnaver je za TV Slovenija potrdil, da je odnesel iz UKC več kosov opreme, a da ni vedel, da je karkoli s tem narobe. Ta stavek si velja prebrati še enkrat.

Zdaj tako lahko samo čakamo, kdaj bomo brali še o tem, da je vojak Tone domov odpeljal en top in je bila zaradi tega neka gasilska veselica nekje še posebej razburljiva.

… in blišč

Medtem ko nekateri ljudje kazijo podobo našega zdravstva in sebe, drugi postavljajo njegov ugled na najvišji piedestal. V UKC Ljubljana so kirurgi uspešno izvedli dve transplantaciji pljuč v istem dnevu. Pacient in pacientka, ki sta stara okoli 40 in okoli 60 let, okrevata dobro, iz UKC pa sporočajo: »To je izjemen logistični, organizacijski in strokovni dosežek, ki tudi v svetovnem merilu kaže na izjemno organiziranost in sposobnost naše ustanove.« Soočiti se z rasizmom Organizacija Amnesty International Slovenia je ob mednarodnem dnevu boja proti rasni diskriminaciji, 21. marca, pozvala vse, ki doživljajo rasizem, rasno oziroma etnično diskriminacijo, da to javno povedo. Pričevanja so zbrali na svoji spletni strani, kjer jih sedaj tudi sproti objavljajo. Televizijski voditelj Seku M. Conde je med drugim zapisal: »Daš skozi tudi, da te na kakšnem festivalu kdo napade in te potem kolegi branijo.« Inženir Ibrahim Nouhoum je opozoril: »Ljudje morajo vedeti, da to boli. Še posebej boli otroka, če čuti, da ni sprejet. To boli.« Rominja s psevdonimom Ana je o svojem otroku povedala: »Pove mi, da ga učiteljica v šoli prime za majico in dvigne v zrak. Da ga maltretirajo. Da ga obtožujejo, da krade. Večkrat se to dogaja. In noče več v šolo.« Da bi resnično razumeli družbo, v kateri živimo, jo moramo videti skozi vse oči.

Evo, zato

Slovenci imamo najraje, ko nas neka tuja roka potreplja po glavi. Vprašanje je, ali se nam potem tudi kaj posveti v njej. Britanski medij BBC je označil krožno pohodniško pot med Pohorjem in Kozjakom za eno od petih najbolj pričakovanih novih pohodniških poti na svetu letos. Gre za 174 kilometrov dolgo pot v 20 etapah, ki se bo uradno odprla junija. Ob posameznih etapah je evidentiranih več kot 100 naravnih in kulturnih znamenitosti, ki pohodnikom omogočajo poglobljeno spoznavanje prostora – od neokrnjenih pohorskih gozdov in razglednih točk do kulturne dediščine ter čudovitih pogledov na dolino reke Drave. To je narava, kot jo pred občutnimi posegi varujejo različne civilne iniciative in naravovarstvena združenja, ki so povzdignila glas proti napovedani gradnji več ducatov vetrnih elektrarn, zaradi katerih bi morali izsekati tudi velik del gozda na Pohorju. V društvu Moje Pohorje na svoji spletni strani navajajo, da si prizadevajo »ohraniti stoletne gozdove, barja, planje in pohorske vode, ki so prepleteni v edinstveno kulturno krajino. V spoštljivem odnosu do narave so jo sooblikovale številne generacije Pohork in Pohorcev. (…) Ne le za na Pohorju živeče prebivalke in prebivalce, tudi za okoliške vasi in mesta je pomembno ohranjanje pohorske narave, ki daje in hkrati varuje!«