Slovenija je skoraj bančna davčna oaza
Banke so lahko prenesle kar nekaj izgub iz preteklih let in jih uporabljale za zniževanje davčne stopnje

Primož Dolenc, guverner Banke Slovenije
© Borut Krajnc
V aktualni številki Mladine preberite intervju z dr. Primožem Dolencem, guvernerjem Banke Slovenije, v katerem je pritrdil oceni novinarke Monike Weiss, da je Slovenija skoraj bančna davčna oaza. Leta 2022 je bila efektivna davčna stopnja naših bank namreč le 7,6 odstotka, kar je bilo najmanj v Evropski uniji in globoko pod povprečjem, ki je 23 odstotkov. Leta 2023 pa je ta stopnja padla celo na 3,4 odstotka: od 1,14 milijarde evrov bruto dobička so naše banke plačale le 38,9 milijona evrov davka.
"Davčne politike ne bi komentiral, saj spada v pristojnost ministrstva za finance. So pa to, kar ste našteli, podatki, navedeni tudi v naših analizah," je odgovoril Dolenc. "Dejstvo je, da so banke v Sloveniji lahko prenesle kar nekaj izgub iz preteklih let, jih uporabljale za zniževanje davčne osnove in imele posledično zelo nizke, celo negativne efektivne davčne stopnje."
"Je pa pri tem nujno poudariti, da so v tem delu za banke veljala in veljajo ista pravila kot za vsa druga podjetja," je nadaljeval. "Po poplavah avgusta 2022 je tako za vse začasno, to je za obdobje od 2024 do 2028, zvišana stopnja davka na dohodek z 19 na 22 odstotkov, zgolj za banke pa je za to obdobje uveden še dodaten davek na bilančno vsoto. Za vse so se zaostrila tudi pravila glede uveljavljanja preteklih izgub."