Kultura / Kako poimenovati zlo, kako ga razumeti?

Z gostovanjem britanskega pravnika Philippea Sandsa, ki se posveča tudi pisanju, se je v ponedeljek v Ljubljani zaključil Festival literature sveta Fabula. Ob prevodu njegove knjige Vrnitev v Lemberg je na konkretnih primerih spregovoril o kompleksnosti mednarodnega prava. Kot je povedal, s knjigo spodbuja ljudi, da razmišljajo o pravu.

Knjiga, ki jo je prevedel Marko Košan, je v izvirniku izšla že pred desetletjem, motiv zanjo pa je bil političen. Drugi motiv za knjigo je pripisal svoji ženi, za katero pred tem ni vedel, da prihaja iz ugledne literarne družine. Kot je povedal Sands, je imel precej klasično življenje akademika, pravnika in odvetnika, a prelomilo se je ob odločitvi britanske vlade, da gre v vojno z Irakom.

Pomen osebnega v vsem, kar počnemo

Ob tej odločitvi je leta 2008 v Londonu protestiralo tri milijone prebivalcev, ki so demonstrirali v podporo mednarodnemu pravu, tudi z doma narejenimi transparenti z navedki iz prava. "Zanimivo je bilo otrokom razlagati, kaj piše na transparentih," se je spominjal avtor. Takrat je ugotovil, da veliko ljudi zanima mednarodno pravo, zato je želel najti način, kako jih nagovoriti o tovrstnih vprašanjih.

Kot rdečo nit knjige je navedel pomen osebnega v vsem, kar počnemo, za razliko od pravne šole, na kateri so jih učili, da osebno ni pomembno. Knjigo je tako označil za mešanico osebnega in političnega. V njej se je razpisal o izvoru pojmov genocid in hudodelstvo proti človečnosti. Dobil je namreč povabilo za predavanje o tej temi z univerze v mestu Lvov, ki se je nekdaj imenovalo tudi Lviv in Lemberg. Tam se je rodil njegov ded, ki ga je označil za formativno osebnost v svojem življenju, o katerem je želel izvedeti več.

Od tam naprej je odkrival zanimive stvari: v istem mestu sta, ne da bi se poznala, študirala tudi Rafael Lemkin in Hersch Lauterpacht, ki sta zasnovala ideje o genocidu in hudodelstvih zoper človečnost. V prepletu spominov in zgodovine je tako Sands sestavil življenjski zgodbi očetov sodobnega gibanja za človekove pravice ter hkrati sledil še osebnim družinskim spominom, s katerimi je odstrl zgodbo svojega dedka. Zgodbe se nazadnje združijo v Nürnbergu, kjer so oktobra 1946 obsodili nacističnega politika Hansa Franka.

Kako se soočiti s preteklostjo?

Avtorju se med drugim zdi pomembno lotevati vprašanj, kako se soočiti s preteklostjo. Verjetno kaj takega obstaja tudi v Sloveniji, je dejal in opomnil, da je pravo sicer kompleksna stvar. Kot primer je navedel Srebrenico, ki je bila opredeljena za genocid, medtem ko je bil Vukovar označen kot zločin proti človeštvu in ljudje so bili razočarani. Kot je še dodal Sands, je knjiga Vrnitev v Lemberg spodbuda ljudem k temu, da razmišljajo o pravu.

Knjiga ne raziskuje le nastanka pojmov genocid in hudodelstvo zoper človečnost, temveč odpira tudi temeljno vprašanje, kako poimenovati zlo, kako ga razumeti in kaj pomeni živeti po njem v času, ko se zdi, da besede izgubljajo težo. Sands spominja, da so prave besede včasih zgodovinsko odločilne, da poimenovanje zločinov ni le akademsko ali pravno vprašanje, temveč dejanje civilizacije, je pred pogovorom o knjigi, ki ga je moderirala pravnica Vasilka Sancin, izpostavil vodja festivala Fabula Aljaž Koprivnikar.

Kot je še dejal, je predstavitev knjige, ki sicer ni edino avtorjevo delo, primeren zaključek letošnjega festivala, ki je potekal pod sloganom (so)odgovorni.