Ekonomija / Dr. Bogomir Kovač: Petrol proti državi
Korporativne mreže in ne države danes obvladujejo svet. Zato je bitka med Petrolom in državo težja, kot mislimo.
Kriza oskrbe z naftnimi derivati na bencinskih servisih se po spektakularnih državnozborskih volitvah konec marca 2026 delno umirja. Politični spor med vlado in Petrolom pa se nadaljuje. Krivda za nastali kaos se zdi lepo porazdeljena. Naftno krizo in visoka tveganja povzroča katastrofalna vojna v Perzijskem zalivu, njeni ponudbeni šoki višajo cene in ogrožajo oskrbo. Golobova vlada je na drugi strani s svojo politiko cen zanetila izhodiščni tržni požar in hkrati zamudila s pravočasnimi kriznimi protiukrepi. Petrol kot osrednji dobavitelj derivatov pa je odgovoren za ustrezno ponudbo na bencinskih servisih (BS). V tej mešanici zablod in manipulacij enih in drugih je merjenje moči političnih in poslovnih interesov najslabša možna alternativa. Sedanja naftna kriza in geostrateški položaj v svetu ne dopuščata praznega teka, še manj abotnega petelinjenja domačih odločevalcev. Imamo naftno krizo in nimamo polnokrvne vlade, smo sredi usodnih energetskih odločitev in ostajamo brez odgovornih presoj podjetij. Ekonomska logika razmer je neusmiljena, politične posledice pa tudi. Politizacija poslovnih odločitev Petrola in napačne ekonomske politike vlade so tokrat lahko usodnejše kot doslej. Toda pojdimo po vrsti.