Knjiga / Daron Acemoglu in Simon Johnson: Moč in napredek 

+ + + +

Po knjigah Zakaj narodi propadajo (2016) in Ožina svoboščin (2021) je UMco izdal še tretjo uspešnico ameriškega profesorja ekonomije, tokrat napisano v soavtorstvu s Simonom Johnsonom; oba sta tudi nobelovca za ekonomijo.

Delo si zastavi preprosto vprašanje: ali napredek v tehnologiji samoumevno prinese splošno blaginjo? Kajpak misleč na razmah digitalne tehnologije in umetne inteligence. Tako kot je Acemoglu v prejšnjih delih lucidno primerjal primere iz ekonomske in politične zgodovine od stare dobe, tako tudi tokratna knjiga na več kot 500 straneh prečesava tehnološke izume in splošni standard v njihovih dobah. Od leta 1000 do 1300 se je denimo z iznajdbo mlinov na veter in vodo hektarski donos skoraj podvojil, a kmetje so živeli v čedalje večji bedi – dobiček se je namreč stekal v gradnjo impozantnih katedral. Po tem vzorcu teče ekonomija tudi v prvih desetletjih XXI. stoletja, ki so v znamenju lastnikov informacijskih sistemov. Toda ali umetna inteligenca in prosto komuniciranje po spletu prispevata k demokratizaciji družb? Čeravno se je zdelo, da prispevata, arabska pomlad et simile, pa državnim aparatom uspeva brisati njim nezaželene objave oziroma jih premakniti daleč od prvih strani iskalnikov; kitajska partija je zgradila celo »informacijski zid«. Avtorja sta seveda konsekventna misleca in poudarita, da orodja za zatiranje in manipulacijo ne uporabljajo le avtoritarni režimi, temveč tudi demokratično izvoljeni oblastniki. Primerjalnozgodovinski uvid knjige je obsežen in prepričljiv, na hitro pa sta pisca navedla še vrsto izravnalnih mehanizmov v podobah sindikatov in akterjev civilne družbe, ki pa sta jih predstavila kot napredne ideje, ne da bi temeljito analizirala stanje stvari, v katerem posamezne vlade plačujejo in moderirajo številne civilnodružbene organizacije.