Teden / Bršljan in Palestina
Mariborska občina ni preprečila degradacije kulturne dediščine v Pekarni
Matic Gorenc
MLADINA, št. 13, 3. 4. 2026

»Another brick from the wall«, zeleni odgovor na pritisk kapitala z Zahoda: podobe umorjenih otrok in zasaditev grmovnic v mariborski Pekarni
© Pekarna Magdalenske mreže
Ta teden so v Kulturnem centru Pekarna v Mariboru končali projekt Another brick from the wall – zeleni odgovor na pritisk kapitala z Zahoda. Za kaj gre? Leta 2023 je ob zahodnem robu kulturnega centra začel rasti nov stanovanjski blok. Na začetku gradnje je investitor podrl drevesa in izruval grmovje, rastoče na zemljišču Pekarne, ki je v lasti mariborske mestne občine. Za to ni imel dovoljenja, temu posegu je nasprotovala tudi arboristična stroka. Drevesa so »bila zelena ovira za hrup, hladila in vlažila so zrak, zajemala prašne delce, zagotavljala dom žuželkam in pticam. S posekom dreves in grmovja je investitor povzročil dodatno pregrevanje območja, ki je že tako na toplotnem otoku,« so pojasnili v zavodu Pekarna Magdalenske mreže, ki upravlja Pekarno.
Matic Gorenc
MLADINA, št. 13, 3. 4. 2026

»Another brick from the wall«, zeleni odgovor na pritisk kapitala z Zahoda: podobe umorjenih otrok in zasaditev grmovnic v mariborski Pekarni
© Pekarna Magdalenske mreže
Ta teden so v Kulturnem centru Pekarna v Mariboru končali projekt Another brick from the wall – zeleni odgovor na pritisk kapitala z Zahoda. Za kaj gre? Leta 2023 je ob zahodnem robu kulturnega centra začel rasti nov stanovanjski blok. Na začetku gradnje je investitor podrl drevesa in izruval grmovje, rastoče na zemljišču Pekarne, ki je v lasti mariborske mestne občine. Za to ni imel dovoljenja, temu posegu je nasprotovala tudi arboristična stroka. Drevesa so »bila zelena ovira za hrup, hladila in vlažila so zrak, zajemala prašne delce, zagotavljala dom žuželkam in pticam. S posekom dreves in grmovja je investitor povzročil dodatno pregrevanje območja, ki je že tako na toplotnem otoku,« so pojasnili v zavodu Pekarna Magdalenske mreže, ki upravlja Pekarno.
A to še ni bilo vse. Potem je investitor, spet brez dovoljenja občine in Zavoda za varstvo kulturne dediščine, podrl še zgodovinski opečni zid, ki je označeval mejo Pekarne. Ta zid je bil ena od varovanih sestavin območja stavbne dediščine, bil je torej zavarovan objekt. Upravljavci in uporabniki alternativnega prostora so se angažirali in od občine ter zavoda zahtevali pojasnila, kako se je to lahko zgodilo. »Zavod je na investitorja pritisnil, Mestna občina Maribor pa žal ne,« so sporočili. Investitor je nato pri gradnji novega zidu upošteval nekatere oblikovne elemente prejšnjega, a ga je zgradil iz betonskih zidakov namesto iz opeke. Nato so se v skupnosti Pekarne odločili, da novi zid vsaj ozelenijo. »Že čez nekaj tednov nas bodo v Pekarni razveseljevali na novo razraščeni bršljan, divja trta, kovačnik, srobot, dren in japonska snežna kepa, ki bodo opozarjali na pomen zelenih javnih površin, namenjenih brezplačnemu druženju v času pospešene gentrifikacije mesta.«
Poleg ozelenitve so na zid narisali še politično angažiran mural, po kakršnih je Pekarna znana. »S podobami palestinskih otrok, predvsem Hind Radžab, ki jih je umoril Izrael, želimo opozoriti na nujnost upora proti vsem okupatorjem, agresorjem, izvrševalcem genocida in njihovim pomočnikom.« Urška Breznik, direktorica Pekarne Magdalenske mreže, pravi, da so s kombinacijo ozelenitve in poslikave želeli sporočiti, da je tudi boj za zelenje v urbanem okolju političen, hkrati pa se pokloniti najakutnejšim žrtvam sedanjih nepravičnosti, otrokom v Palestini.
Postavlja se vprašanje, kako je lahko občina sploh dovolila toliko neprimernih posegov v prostor. »Ne vemo, kako je to mogoče. Ko so začeli zid podirati, smo klicali urad za kulturo in mladino na občini, ki upravlja prostore Pekarne, vendar niso vedeli, kaj se dogaja. Uradnica je hitro prišla in delavce vprašala, kaj počnejo, pa so ji odvrnili, da so vse dogovorjeni z občino. Urad za kulturo in mladino o tem ni vedel nič, je pa za to vedel župan,« je pojasnila Urška Breznik.
»Naš župan je enak ljubljanskemu,« je še pristavila.