Teden / Bitka s časom

V petek, 3. aprila, na dan izida te številke Mladine, je začel veljati sklep o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. S tem je tudi formalno zaživela naša edina nacionalna kulturna ustanova za sodobni ples, za katero so si ustvarjalci s tega področja prizadevali več desetletij. Prihodnji teden naj bi sledil podpis pogodbe o soustanoviteljstvu. Tri soustanoviteljice – država, ki bo novi javni zavod kot največja financerka v prvem letu podprla s 560 tisoč evri, in dve mestni občini, Nova Gorica in Celje, kjer bosta sedeža zavoda – pa že izbirajo tudi prvega v. d. direktorja ustanove, ki bo to delo opravljal največ leto dni. Mestni svetniki obeh občin so kandidata že potrdili, naslednja je na potezi vlada in šele nato naj bi razkrili njegovo ime. A sredino glasovanje v Celju, drugače kot prej v Novi Gorici, ni bilo zaprto za javnost, zato je že znano, da naj bi podporo treh soustanoviteljic užival izkušeni kulturni menedžer Simon Kardum.

Ta je uspešno vzpostavil že Center urbane kulture Kino Šiška, eno ključnih kulturnih dogajališč ne le v Ljubljani, temveč v državi. Opravljal je tudi številna druga dela v kulturi, med drugim je bil desetletje zaposlen na ministrstvu za kulturo, kjer je bil svetovalec ministra za uprizoritvene umetnosti, vodja oddelka za umetnost in sektorja za kulturno-umetniške programe, pa tudi v. d. generalnega direktorja direktorata za umetnost. Ima torej dober vpogled v panogo, predpise in težave sodobnega plesa, hkrati pa precej prakse s terena.

Kardum bi bil nalogi kos. Je pa preizkušnja še večja, kot se zdi, saj se je nova ustanova že na samem začetku znašla v bitki s časom. Za njeno delovanje bi bilo pomembno pridobiti evropska kohezijska sredstva – da bi jih javni zavod, ki se želi povezati tudi z drugimi mestnimi občinami, lahko počrpal, pa mora začeti delovati še letos. Svet zavoda, ki že nastaja, ustanovitveni akt, ekipo, bančni račun – vse potrebuje takoj, v prihodnjih nekaj tednih.

A tu je še politična dimenzija, na katero je nakazala že zahteva po občinskem referendumu, ki naj bi onemogočil, da bi bil sedež zavoda v Celju. Vložili sta jo Lista za Celje in stranka Resni.ca, vendar z njo nista bili uspešni, zbrali sta le 79 podpisov od zahtevanih 1987. So se pa postopki zaradi tega za poldrugi mesec ustavili. To je bila voda na mlin SDS, edini stranki na državni ravni, ki odločno nasprotuje ustanovitvi nove kulturne ustanove, češ da država to področje podpira že prek javnih razpisov (obenem pa nevladnemu sektorju grozi z ustavitvijo financiranja). Če Robertu Golobu vlade ne bo uspelo ponovno sestaviti in bo priložnost dobil Janez Janša, se kulturi torej ne obeta le buldožerska politika, temveč tudi ukinitev novega javnega zavoda.

Zakaj mu nasprotujejo? Gotovo tudi zato, ker je ministrica Asta Vrečko ustavila nepremišljeno zasnovani samostojni Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je podpirala SDS. Pravzaprav pa sodobnemu plesu nacionalne kulturne ustanove ne privoščijo že od nekdaj. SDS je podoben zavod, ki je nastal leta 2011, po padcu Pahorjeve vlade ukinila, in to celo z enim samim rezom, saj še ni imel ne sredstev ne zaposlenih. Razlog več, zakaj se ustanoviteljem tokrat tako zelo mudi.