Teden / Protimigrantska večina

Prejšnji teden je evropski parlament na zasedanju v Bruslju potrdil predlog uredbe o vračanju migrantov, ki naj bi zaostrila evropsko migracijsko politiko in pospešila postopek vračanja migrantov v tretje države. V središču nove zakonodaje so tako imenovani deportacijski centri zunaj meja EU, ki bi jih lahko države članice gradile v državah, s katerimi bi sklenile sporazume. Nezakonite migrante bi tako lahko deportirale v popolnoma tujo tretjo državo, v kateri niso nikoli bili – v zbirni center, taborišče, kjer bi jih evropske države zbirale. Uredba vsebuje varovalko, da morajo te tretje države spoštovati človekove pravice.

Evropske zakonodajalce je najverjetneje navdihnil italijanski sistem vračanja, ki ga je uvedla vlada premierke Giorgie Meloni z deportacijskimi centri v Albaniji. Čeprav je veliko evropskih (desnih) politikov potovalo v Italijo in občudovalo italijansko ureditev in razmišljalo, kako bi jo lahko poustvarili v domovini, ureditev ni uspešna. To ugotavlja poročilo humanitarne organizacije Action Aid in univerze v italijanskem mestu Bari iz leta 2025. Kot piše v poročilu, so italijanski deportacijski centri v Albaniji »dragi in neučinkoviti«, strošek interniranja dvajsetih ljudi od oktobra do decembra 2024 je bil kar 114 tisoč evrov na dan. Tudi razmere v teh centrih so slabe, znani so primeri nasilja, samopoškodovanja in poskusov samomora. Poleg tega so italijanska sodišča, s katerimi je Giorgia Meloni v sporu že ves svoj mandat, večkrat razsodila, da so deportacije v Albanijo nezakonite, sploh za migrante, za katere v Italiji še vedno tečejo postopki.

Poleg zbirnih centrov uredba predvideva tudi podaljšanje obdobja, v katerem je migrante mogoče zadrževati v zbirnih centrih, na dve leti in popolno prepoved vstopa v EU za osebe, ki so bile vrnjene v tretjo državo. Prav tako naj bi uredba odpravila avtomatizem, da deportacija ni mogoča, dokler teče postopek pritožbe zoper odločitev o njej. O tem bi po novem odločali sodniki.

Za potrditev tako ostre uredbe je vladajoča Evropska ljudska stranka (EPP) moči združila s skrajno desnimi političnimi skupinami v parlamentu, Patrioti, Suverenisti in ECR. S tem je znova dokazala, da v tem sklicu evropskega parlamenta požarnega zidu med desnico in skrajno desnico ni več. Začelo se je z zbližanjem Giorgie Meloni in predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen ter z venezuelsko večino leta 2024, zdaj pa EPP »koalicijske partnerje« (tiste, ki so izglasovali, da bo Ursula von der Leyen znova zasedla položaj predsednice komisije) zapostavlja in glasove raje išče med skrajneži.

Pred nekaj tedni je v javnost prišlo še razkritje, da so imeli evropski poslanci EPP s kolegi iz skrajne desnice skupinske pogovore na družbenem omrežju WhatsApp, v katerih so koordinirali zakonodajne predloge in glasovanje o migracijski politiki. To kaže na tesno sodelovanje med temi strankami, ki se je še pred nekaj leti zdelo popolnoma nemogoče.