Teden / Asfalt, kje si?
Slovenija – dežela luknjastih cest?
Klea Nan
MLADINA, št. 13, 3. 4. 2026
Marca je zaživela spletna stran asfaltkje.si, ki želi sistematično dokumentirati stanje slovenskih cest. Projekt je nastal na podlagi opažanja, da se stanje predvsem stranskih, regionalnih in občinskih cest vidno slabša. Luknje nastajajo hitreje, kot jih krpajo, težava pa je, čeprav očitna, razpršena in slabo evidentirana. Spletna stran je tako arhiv in hkrati orodje, ki uporabnikom omogoča preprosto prijavo poškodbe cestišča s fotografijo in lokacijo.
Klea Nan
MLADINA, št. 13, 3. 4. 2026
Marca je zaživela spletna stran asfaltkje.si, ki želi sistematično dokumentirati stanje slovenskih cest. Projekt je nastal na podlagi opažanja, da se stanje predvsem stranskih, regionalnih in občinskih cest vidno slabša. Luknje nastajajo hitreje, kot jih krpajo, težava pa je, čeprav očitna, razpršena in slabo evidentirana. Spletna stran je tako arhiv in hkrati orodje, ki uporabnikom omogoča preprosto prijavo poškodbe cestišča s fotografijo in lokacijo.
Pobudniki poudarjajo, da ne gre za politično akcijo, temveč želijo ustvariti most med uporabniki cest in institucijami, odgovornimi za vzdrževanje. Po njihovih besedah je prvi korak k reševanju težave, da ta postane vidna. »Ko imaš podatke, jih je težje prezreti,« dodajajo.
Samo v prvem tednu po vzpostavitvi spletne strani so prejeli več kot 300 prijav iz vse države. Četudi je trenutna zmagovalka po številu prijav Ljubljana, ne gre za lokalizirano težavo.
Kot pravijo pobudniki, je glavni namen projekta »ustvariti celovito, javno dostopno zbirko podatkov o stanju slovenskih cest«. Zbrani podatki naj bi omogočili pregled nad tem, kje so težave največje in kako dolgo čakajo na odpravo. Za zdaj zbranih podatkov še niso posredovali pristojnim organom, saj sistem za obveščanje še razvijajo. Načrtujejo, da bi občinam pošiljali strukturirana poročila z lokacijami, fotografijami in številom potrditev, tako da bi lahko prednostno razporedile sredstva za popravila.
Nosilci projekta so prepričani, da lahko javno dostopna podatkovna zbirka ustvarja pritisk. Če bo platforma rasla, bi utegnila postati tudi neformalni kazalnik učinkovitosti občin. Hkrati bi razkrila primere dobrih praks tam, kjer poškodbe hitro odpravljajo. S tega vidika projekt torej ni le katalog lukenj, temveč poskus, da se razprava o stanju cest premakne od posameznih pritožb k bolj strukturiranemu, podatkovno podprtemu okviru.
Ali bo projekt prinesel kakšne spremembe, bo jasno šele čez čas. Pobude, ki temeljijo na množičnem zbiranju informacij, lahko povečajo transparentnost, a vendarle to ne pomeni, da bodo institucije zbrane podatke upoštevale. Bomo videli.