Bodeča žica / Največji zgodovinski spomenik v Ljubljani

Ob letošnji 20-letnici smrti arhitekta Vlasta Kopača bodo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) danes odprli razstavo Pot ob žici. Prvi korak. Pot ob žici se sedaj imenuje Pot spominov in tovarištva ter vodi po sledeh nekdanje bodeče žice, ki je med drugo svetovno vojno obdajala Ljubljano. Razstava kustosinje Martine Malešič, se osredotoča na Kopačevo zakoličbo in označevanje 32,5 kilometra dolge omenjene poti.

Po prvem partizanskem pohodu po sledeh nekdanje okupirane Ljubljane leta 1957, ko je bilo jasno, da je pot neurejena in tudi težko sledljiva, je Kopač izbral in zakoličil traso na terenu. Predlagal je tudi postavitev svetlih kamnov, ki bi "kot beli prsti po zeleni pokrajini opozarjali na žico", so zapisali pri MAO.

Po načrtih Vlasta Kopača (1913-2006) so ob nekdanje bunkerje tudi postavili 102 stebra, osmerokotne kamne z vrisano žico golobje modre barve, ki so jih darovali delovni kolektivi ljubljanskih delovnih organizacij. Na točke prehoda je postavil šest ambiciozno zasnovanih spomenikov, pri katerih so sodelovali različni kiparji. Stebri in spomeniki učinkujejo kot prostorski znaki, kot orientacijske točke, ki pomagajo premikati se skozi prostor in ga uporabljati tudi izven kolektivne rabe ob organiziranih pohodih.

Gre za skupinsko stvaritev največjega zgodovinskega spomenika v mestu ter najmočnejšo prvino njegove prepoznavnosti. Spomenik, ki je bil kot spomin na okupacijo in upor prvenstveno namenjen vsakoletnemu množičnemu partizanskemu pohodu ob žici, se je skozi čas preoblikoval v družbeni prostor za različna druženja in rekreacijo. Danes spomenik obsega četrtino vseh parkovnih površin mesta.

Razstavo dopolnjujejo fotografije spomenikov Dejana Habichta, na katerih se skozi sistematično dokumentirane objekte zrcali širši zgodovinski kontekst projekta.

Največji zgodovinski spomenik v mestu

Sprva Pot ob žici okupirane Ljubljane se je kasneje preimenovala v Alejo spominov in tovarištva, Zeleni obroč ter nazadnje v Pot spominov in tovarištva.

Gre za skupinsko stvaritev največjega zgodovinskega spomenika v mestu ter najmočnejšo prvino njegove prepoznavnosti. Spomenik, ki je bil kot spomin na okupacijo in upor prvenstveno namenjen vsakoletnemu množičnemu partizanskemu pohodu ob žici, se je skozi čas preoblikoval v družbeni prostor za različna druženja in rekreacijo. Danes spomenik obsega četrtino vseh parkovnih površin mesta.

Razstava je del dogodkov v okviru programa Vlasto Kopač - ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina in bo v MAO na ogled do 8. novembra. Pomemben del razstave predstavljajo tudi spremljevalni program za mlade in javni terenski vodeni ogledi.

Kopač je znan po tem, da je v svojem delu povezoval arhitekturo, naravo in družbo. Kot študent in sodelavec Jožeta Plečnika je sodeloval pri snovanju in izgradnji ljubljanskih Žal in zapornice na Ljubljanici, kot sodelavec takratnega Zavoda za spomeniško varstvo je pomembno prispeval k prenovi Plečnikovih Tržnic in Žal, pomembno je zaznamoval tudi razvoj Velike planine ter se posvečal ohranjanju ljudskega izročila in materialnih sledov preteklosti.