Konzum / Nadgradnja

Restavracija Špajs
Via Nazionale 49/1, Opčine, Italija
Tel.: +39 352 080 9294
Špajs je zaprt ob torkih in sredah, ob ponedeljkih in četrtkih kuha od 19. do 23. ure, ob petkih in sobotah potegne do 23.30, ob nedeljah pa je tu sredi dneva, od 12. do 15. ure.

Ambient:
prvo nadstropje večnamenske prenovogradnje; odprt prostor s kuhinjo na sredi, sredinski 90’s poprock na ozvočenju, moti le malo preveč industrijska osvetlitev na polno

Napitki:
osnova so lokalna vina z obeh strani meje, precej je polnitev iz drugih delov Italije, nekaj tudi iz Avstrije, Nemčije, Španije in Grčije; cene so cca dvakratnik vinotečnih

Vegetacija:
v vsaki kategoriji – hladna & topla predjed, glavna jed – je ena od štirih jedi brezmesna

Dostopnost:
na notranjem dvorišču imajo lastno parkirišče za goste; v prvo nadstropje pelje tudi dvigalo, zato za gibalno ovirane ni prehudih zaprek

Fino:
mešana pašta s školjkami
pečeni beluši
jagodno-malinov sorbet

Ne tako fino:
špagetoni na način rižote

Štirihodni mesni meni stane 50, ribji pa 55 evrov. Posamične hladne in tople predjedi so od 17 do 19, glavne od 18 do 26, sladice pa 8 evrov,

»Al prav se piše Špajz al Špajs, niti nima veze – lektorski oddelek v nobenem primeru ne bo srečen, to je že jasno,« je črkarsko pravdo na Fernetičih prekinil Konzumov referent za čezmejne zadeve, zaradi zamude preskočil načrtovani aperitiv v znamenitem vis-a-vis baru Vatta (Mladina, 32/2018) in ekipo takoj poslal v prvo nadstropje nekdanje vojašnice finančne policije na Opčinah. Ta je po popolni prenovi namenjena prijetnejšim rečem, med njimi sodobni restavraciji Špajs, ki z nadstropno lego tudi simbolno nadgrajuje preprost pritlični obrat Zinzendorf, utemeljen na tržaških buffetskih klasikah.

V Špajsu (če ne štejemo nedeljskega kosila) kuhajo samo zvečer, zato se nam zdi malo nenavadno, da niso z razsvetljavo, ki je zdaj zelo industrijsko hladna in polna, malo bolj poudarili in podprli resnih kulinaričnih ambicij, ki jih kažejo z odprto, v osrčje prostora postavljeno kuhinjo. Iz te prihajajo domišljene in zanimive, a nikakor ne preveč abstraktne in zapletene jedi, ki so tudi lepo postavljene na krožnik in pravzaprav vse od prve do zadnje tudi zelo okusne.

Še najmanj so nas presunili špagetoni, ki jih kuhajo kot rižoto, torej s postopnim prilivanjem župce in ki jim je na koncu ob dodajanju boba, graha, slanuše in omake pečenega pora zmanjkalo osvežilnega kontrapunkta. Ob naročanju tudi nismo bili čisto stoodstotno prepričani o smiselnosti zamisli o ženitvi marinirane postrvi s kivijem, ikrami in kozjim sirom, ampak Špajsova izvedba je odpihnila skoraj vse naše dvome (kivi je vendarle bil malo premočan za nežno ribo). Toda tu se menimo o detajlnih picajzlarijah.

Zdaj pa pohvale brez pridržkov: mešanico več sort kratke pašte s krompirjem in dagnjami sta v epsko celoto povezali peteršiljeva, predvsem pa umamijasto slana omaka iz morskih ježkov, na ognju opečene beluše je bogatila krema iz pinjol, frišala pa limonin gel in neverjetno hrustljava solata iz surovih špargljev in jabolk, prekrita z oblačkasto špargljevo peno. Obe, ombrina in svinjska potrebušina, sta bili termično v nulo obdelani z zahrustano kožo, pri opremi prve velja omeniti ribjo omako z nežnim malinovim cikom, pri drugi pa izjemno kompleksnost arom s kavo infuzirane blitve. Sijajno!

Sladiškima vajama – eni z jagodičevskim sorbetom in hudobno hrustljavo limonino meringo ter drugi z variacijami čokolade, ki jih je povezovala spretno odmerjena kislost jogurta – je chef dodal še požirek lokalnega Knezovega amaro-pelinkovca, ki je samo dokončno potrdil ugotovitev, da so rojaki tik za mejo vzpostavili še eno odlično in obiska vredno guštirnico. Prepričljivo!