»Janša ni nikoli podprl predloga sprememb zakona o nalezljivih boleznih«

Pravnici dr. Barbara Rajgelj in Anuška Podvršič iz Pravne mreže za varstvo demokracije sta se odzvali na izjave vidne članice stranke Resnica Sabine Senčar, ki se zavzema za spremembo zakona o nalezljivih boleznih. 

V Pravni mreži za varstvo demokracije opozarjajo, da kljub številnim za življenje ljudi pomembnejšim ekonomskim, socialnim in geopolitičnim temam, vprašanje o širjenju nalezljivih bolezni postaja središče razprav, povezanih s sodelovanjem stranke Resnica v koaliciji s stranko SDS.

Sta Resnica in SDS na isti strani?

Vidna članica stranke Resnica Sabina Senčar je namreč pred kratkim v izjavi za javnost poudarila, da je za volivce njIhove stranke »zelo pomembno, da predsednika Resnice in SDS najdeta skupni jezik o spremembah zakona o nalezljivih boleznih in vanj vgradita varovalke, za kar smo se mi zelo borili«. Pred tem je na družbenem omrežju Facebook zapisala, da je stranka »zrasla na nasprotovanju ukrepom, ki jih je v času epidemije sprejemala vlada pod vodstvom Janeza Janše«. Ob tem je dodala: »Moj predlog, ki vama ga ponujam, bi bil lahko prvi korak k poštenemu sodelovanju. Prosim vaju, da predlagata popravek zakona o nalezljivih boleznih, v katerega sedaj niso vnesene varovalke …«

"Stranka Resnica je zrasla na nasprotovanju ukrepom, ki jih je v času epidemije sprejemala vlada pod vodstvom Janeza Janše."

Pravna mreža za varstvo demokracije opozarja, da je takšna izjava daleč od resnice. »Spremembe in dopolnitve 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D), ki so bile sprejete 29. 6. 2022 in so začele veljati 15. 10. 2022, je pripravila civilna družba, natančneje (ustavno)pravni in javnozdravstveni strokovnjaki iz nevladnega sektorja, pravosodja in akademskega okolja prav zato, da bi preprečili ponovne zlorabe oblasti, ki smo jim bili priča v času epidemije COVID-19, ko je vlada Janeza Janše upravljanje z epidemijo izkoristila za številne hude posege v človekove pravice ter krčenje demokratičnih standardov,« sta v sporočilu za javnost zapisali pravnici Barbara Rajgelj in Anuška Podvršič.

Kaj je civilno družbo vodilo k pripravi zakonskih sprememb?

Ob tem sta navedli, da so civilno družbo k pripravi zakonskih sprememb vodili zlasti naslednji razlogi.

»Prvič, vlada Janeza Janše je leta 2020 in 2021 epidemijo COVID-19 upravljala z odloki, ki niso imeli podlage v zakonu. Takrat veljavni Zakon o nalezljivih boleznih je bil namreč pomanjkljiv in ni vseboval ustreznih varovalk, vlada pa je izjemno omejevalne ukrepe sprejemala z odloki, hitro in brez zadostne strokovne podlage, včasih tudi čez noč, odlokov pa niti ni objavljala v Uradnem listu. Ustavno sodišče je v več odločbah (npr. odločba št. U-I-79/20 in U-I-155/20-24) ugotovilo, da je takšen način sprejemanja odločitev, s katerimi se posega v človekove pravice ljudi, v nasprotju z Ustavo, natančneje z načelom zakonitosti.«

»Drugič, vlada Janeza Janše je na podlagi odločitev Ustavnega sodišča pripravila predlog zakonskih sprememb, vendar tudi ta predlog ni vseboval zadostnih varovalk, ki bi učinkovito preprečevale arbitrarne posege izvršilne oblasti v človekove pravice in temeljne svoboščine, na kar smo opozorili tudi pri Pravni mreži (več tukaj). Vladni predlog je vseboval tako velike pomanjkljivosti, da z njim ni bila zadovoljna niti vladna koalicija, ki je v državnem zboru julija 2021 predlog zrušila sama, saj so se koalicijski poslanci pri glasovanju pridružili opoziciji.«

»Tretjič, v civilni družbi smo sicer verjeli, da NIJZ ob svojih strokovnih kapacitetah skupaj z ministrstvom za zdravje lahko pripravi kakovosten predlog zakona, nismo pa verjeli, da lahko doseže njegov sprejem. Sistemska podrejenost in inertnost NIJZ botrujeta temu, da je nov celovit zakon o nalezljivih boleznih v predalih že več kot 10, morda celo 20 let, čeprav je veljaven zakon iz leta 1995 na številnih mestih - ne le pri pravnih podlagah za upravljanje epidemije - zastarel.«

Tudi nova vlada ne bo zaveznica stroke

Nenazadnje so se na seji odbora za zdravstvo, na kateri je bil obravnavan predlog sprememb, ki so ga pripravili v Pravni mreži, potrdile njihove domneve, da tudi nova vlada na tem področju ne bo velika zaveznica stroke in transparentnega delovanja. »Nelagodje ob dejstvu, da v državni zbor predloga Pravne mreže (lahko tudi spremenjenega, dopolnjenega in izboljšanega) ni predložila vlada, ampak ena od koalicijskih poslank, se je okrepilo na odboru za zdravstvo, kjer je ministrstvo zastopal takratni državni sekretar dr. Ostrc, danes poslanec Demokratov. Na naše precejšnje presenečenje je ugotovil, da vlada podpira cilj predloga zakona, to je čim prej odpraviti neskladje 39. člena ZNB z Ustavo, vendar pa hkrati ocenjuje, da je treba predlog zakona v zakonodajnem postopku izboljšati,« so še zapisali v Pravni mreži za varstvo demokracije. Ob tem so dodali, da je takrat prvič postalo jasno, da se tudi vlada Roberta Goloba od urejanja zahtevne pravne materije distancira, saj se boji nasprotnikov razumnega in ustavnoskladnega upravljanja epidemije, ki so tudi takrat brez posebnih argumentov zakonskim spremembam glasno nasprotovali.

Pod kakšnimi pogoji se lahko odredijo posamezni ukrepi?

Spremenjen zakon o nalezljivih boleznih po mnenju omenjenih pravnic jasno omejuje, kdaj in pod kakšnimi pogoji se lahko odredijo posamezni ukrepi. »Ti so dopustni le v primeru razglašene epidemije ali ob ugotovljeni nevarnosti hitrega širjenja nalezljive bolezni na podlagi strokovne presoje. Hkrati izrecno določa, da morajo biti ukrepi nujni, primerni in sorazmerni za zaščito zdravja in življenj ljudi, ter prepoveduje čezmerne posege v človekove pravice. S tem je vladi naložen strog test sorazmernosti,« sta še izpostavili Barbara Rajgelj in Anuška Podvršič ter dodali, da je ključno tudi, da mora vsaka odločitev temeljiti na strokovni oceni, ki jo pripravi strokovna skupina in je javno objavljena, s čimer je zagotovljena transparentnost in možnost javnega nadzora.

»Ta ocena ni zgolj formalnost, temveč mora vključevati epidemiološke, medicinske, pravne in druge relevantne vidike ter jasno obrazložiti nujnost, primernost in sorazmernost predlaganih ukrepov. Na ta način je vzpostavljen sistem, v katerem izvršilna oblast ne more več odločati samovoljno, temveč je vezana na jasno določene strokovne podlage, javnost odločanja in možnost nadzora,« poudarjata pravnici.

Janša: »To je zakon za ogrožanje zdravja ljudi v Sloveniji«

Pravna mreža za varstvo demokracije ob tem opozarja, da zakon vsebuje toliko varovalk, da ga je Janez Janša, potem ko v državnem zboru ni bil sprejet njegov predlog sprememb z bistveno manj varovalkami, označil kot »zakon za ogrožanje zdravja ljudi v Sloveniji«.

Sabina Senčar iz Resnice pa ugotavlja, da je bil »zakon k sreči sprejet pod prejšnjo vlado gospoda Roberta Goloba, zato bi bil popravek ZNB-D za oba vaju (op.a. za Janeza Janšo in Zorana Stavanovića) sprejemljiva poteza«.

Pravnici ob tem ugotavljata, da začetni del stavka Sabine Senčar sicer drži, njegov sklep pa je majav, saj »zgodovinski kontekst kaže, da Janez Janša ni bil le tisti, čigar vlada je z odloki kršila človekove pravice, ampak tudi nikoli ni predlagal ali podprl predloga sprememb zakona o nalezljivih boleznih, ki bi omejil poseganje v najbolj temeljne človekove pravice«.

Kaj napoveduje izjava Sabine Senčar?

Barbara Rajgelj in Anuška Podvršič zato opozarjata, da izjava Sabine Senčar deluje predvsem kot napoved posegov v ZNB-D, s tem pa kot legitimacija sodelovanja Resnice s stranko SDS.

»Stranki se bosta očitno programsko zbliževali glede teme, ki ju je v preteklosti ključno definirala in tudi razdruževala. Tako ena kot druga sta bili del problema in ne del rešitve izzivov, ki so bili povezani z ustavnoskladnim, solidarnim in na stroki utemeljenim upravljanjem epidemije, pri čemer je ena predstavljala skrajni libertarni, druga pa skrajni avtoritarni pol. Ne enega ne drugega skupnost in najšibkejši v njej ne potrebujejo,« sta v izjavi za javnost sklenili pravnici.