Kultura / Vojna nima ženskega obraza

V Mali drami Ljubljana bo 23. aprila ob 20.00 prva slovenska uprizoritev romana Vojna nima ženskega obraza beloruske pisateljice, Nobelove nagrajenke za književnost, Svetlane Aleksijevič v režiji makedonske umetnice Biljane Radinoske. Med drugo svetovno vojno se je v sovjetski vojski borilo milijon deklet in žensk. Med njimi so bile ostrostrelke, pilotke, mehaničarke, tankistke, bolničarke in kirurginje.

V uprizoritvi igrajo Iva Babić, Barbara Cerar, Silva Čušin, Eva Jesenovec, Vanja Plut in Maja Sever. Igralke kot posameznice in kot pretresljiv zbor pripovedujejo o vojni, v kateri ni junakov – samo neznosno trpljenje zemlje, živali in ljudi.

Več kot petsto pričevanj žensk

Odrska priredba temelji na snovi, ki jo je Svetlana Aleksijevič izpisala iz več kot petsto pričevanj žensk, ki so med drugo svetovno vojno služile v sovjetski vojski. Tako roman kot odrska priredba vojno zavračata kot mit in jo vračata v polje človeške izkušnje. V središču je zbor ženskih glasov, v ospredju pa vprašanje, kako v nepredstavljivem trpljenju ohraniti človeka. Vojna nima ženskega obraza je zato uprizoritev, ki ne govori o zmagoslavju, temveč o ceni ustvarjanja zgodovine, o človečnosti in o odgovornosti poslušanja.

"Množična udeležba sovjetskih žensk v vojskovanju je bila zgodovinsko dejstvo, po koncu vojne pa je njihov prispevek znova izginil v zamolku, sramu in stigmi. Ženske so morale, kot piše, čim prej znova zaživeti vnaprej predvidena ženska življenja, skriti odlikovanja, prikriti posledice vojne in obmolkniti."

Za prvo slovensko uprizoritev je roman priredila Špela Frlic, ki je tudi dramaturginja predstave. Njeno besedilo Biti zbor, ki pripoveduje proti vojni, je eno ključnih interpretativnih izhodišč uprizoritve. Avtorica v članku, objavljenem v gledališkem listu, najprej opozori, da je bila množična udeležba sovjetskih žensk v vojskovanju zgodovinsko dejstvo, po koncu vojne pa je njihov prispevek znova izginil v zamolku, sramu in stigmi. Ženske so morale, kot piše, čim prej znova zaživeti vnaprej predvidena ženska življenja, skriti odlikovanja, prikriti posledice vojne in obmolkniti.

Frlic v svojem članku še opozori, da zgodba o vojni ne more biti v celoti povedana, dokler se ji ne pridruži ženski glas. Ženske po njenem ne pripovedujejo o strategijah, generalih in podvigih, temveč o posledicah vojne, o opustošenju, o trpljenju živali in zemlje, o zamolkih, boleči nezmožnosti govoriti in hkrati o nuji, da je treba pripovedovati. Fragmentirani material pričevanj ne kliče po osrednjem junaku, ampak po mnogoterosti glasov, ki se prepletajo, si nasprotujejo, se dopolnjujejo in se izmenjujejo v govoru in molku.

Poleg režiserke Biljane Radinoske in avtorice priredbe ter dramaturginje Špele Frlic sestavljajo avtorsko ekipo lektorica Tatjana Stanič, scenografinja Maruša Mali, kostumografinja Jelena Proković, umetniški sodelavec Aleksandar Ivanovski, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš in oblikovalka maske Merima Ćehić. V predstavi nastopajo tudi Gaja Adamič, Nika Čerček, Sara Kolarič, Julija Kovač, Nuša Magdič, Marjetka Rakar, Maja Rakić, Klara Šparemblek in Tia Udovičić – vokalno skupino je pripravila Alenka Podpečan.