Pamflet / Bernard Nežmah: Medijski dežniki

Vodja Svobode Robert Golob je še naprej politik, ki uporablja najbolj ekstremno retoriko. Potem ko je pred dobrim tednom napovedal, da bo uporabil vsa sredstva, da bi onemogočil formiranje Janševe vlade, je sedaj sporočil, da se umika v opozicijo, da bo odslej poveljeval najmočnejši opozicijski stranki. Ob tem je novi vladi prerokoval obdobje kratkega veka ter jo poimenoval za vlado prevarantov. Tudi njegove poslanke in poslanci so ob njegovih neuspehih, da osnuje vladno koalicijo s strankami zunaj levega trojčka, hitro udarili po snubljenih partnerjih, češ, da s tem, ko ne pristopajo v njihov tabor, izdajajo svoje volivce!?? Paternalistična drža, ko največja stranka ni le ena med izvoljenimi, ampak postopa arogantno do tekmecev, ko jih ocenjuje v maniri že izumrlega lika osnovnošolskega učitelja, ki podrejenim učencem podeljuje cveke za nespodobno obnašanje.

Podobno tema o poslancih, ki na tajnih glasovanjih s krogci in drugimi znaki označujejo svoje glasovnice. Osrednji mediji so jo kar nekaj dni držali kot osrednjo politično novico, kot najbolj nevralgični dogodek, kot napad na demokracijo. Nekdanji vodja stranke SD, takrat sicer pod drugim imenom, bivši ustavni sodnik in profesor prava, Ciril Ribičič, je spomnil, da ta praksa ni nova, da se je tako postopalo tudi v preteklosti. Torej starodavna navada, ki pa jo za čuda mediji niso nikoli izpostavljali kot pogubno za demokracijo. Pustimo vnemar argument, da je tudi Svoboda s tem, ko je napovedala glasovanje proti kandidatu za predsednika državnega zbora, onemogočila tajnost izrekanja svojih poslancev. Bolj usodna je premestitev problemov. Kaj je danes bolj fatalnega kot stanje državnih financ? Prvi mož Fiskalnega sveta Davorin Kračun je namreč predstavil podrobno analizo, v kateri državni primanjkljaj pod Golobovo vlado raste skokovito: od 0.9 odstotka predlani na 2,5 lanske, kar je skoraj trikratno povišanje, zraven pa še novi poskok primanjkljaja v zgolj prvi letni triadi. Preprosto: dvig minimalne plače in zimski regres sta bila predvolilni darili Golobovih za volivce, kar se mu je volilno kajpak imenitno obrestovalo. Dosedanja vlada je trošila preveč in nima rezerve za prihajajoče javnofinančne šoke. Zraven je Fiskalni svet podal še oceno napovedanega davčnega zakona sredinskega trojčka, ki ga finančno odsvetuje, saj ocenjuje, da bo prispeval k povečanju primanjkljaja za dodatnih 900 milijonov. Kaj je bolj pomembna vsebin za državljane kot ta?

In kako postopa nacionalna televizija? V osrednjem dnevniku ji je namenila dve minuti tam sredi oddaje in jo prikazala kot efemerni dogodek. Če kaj v prelomnem trenutku osnovanja nove vlade zahteva racionalni vpogled, je prav natančna ocena stanja financ. Ukrepi bodočega proračunskega varčevanja niso kaprica ali zloba prihajajoče administracije, ampak posledica upravljanja države s strani dosedanje koalicije. Toda RTV SLO v informativnem programu o vsem mogočem, o tem pa le za nujni vzorec.

Je pa vmes stranka Resnica lansirala predlog o ukinitvi obveznega prispevka za nacionalno televizijo. Odziv ministrstva za kulturo je, da je to pot, ki državnemu mediju jemlje avtonomijo in ga politično podreja. Toda - od kod je vzniknila množica več deset tisoč podpisov za ukinitev? - Izhaja iz nejevolje gledalcev nad njenim programom. Da se izmaknemo etiketam, velja pogledati strukturo informativnih oddaj, kot sta Odmevi in osrednji Dnevnik.

V prvi se je pod Golobovim mandatom razširila praksa, da o žgočih zadevah povabijo enega samega komentatorja, še bolj pa se na družbenih omrežjih širijo kritike, da gostje prihajajo iz enega samega političnega pola. Kultura dialoga polemike med različnimi pogledi je bila stalnica RTV SLO od osamosvojitve naprej, nekdanja vodstva so sprejela dejstvo, da njeno publiko tvorijo posamezniki najrazličnejših mišljenj. Celo v času kovida, kjer je dominirala naklonjenost cepljenju, so v oddajo povabili pisatelja Branka Gradišnika, ki je vehementno pojasnjeval svoj proticepilski credo. To je smisel demokratičnega javnega medija, da je prostor, kjer se lahko krešejo med seboj diametralne ideje, tudi takšne, ki so šokantne in oponirajo vladajočemu toku.

Dnevnik, ki ni postavljen kot mnenjska oddaja, saj beleži dogodke, je v zadnjem tednu prinesel poročilo s sojenja ljubljanskemu županu. V zadevi Stožice je namreč obtožen, da je od mestnega podjetja Energetika terjal, da od izvajalca del Grep kupi hladilnico za tri milijone, tožilstvo pa mu očita, da je šlo za kaznivi posel, saj je Grep mestnemu podjetju prodal prostor, ki sploh ni bil v njegovi lasti. In kaj je o tem prinesel Dnevnik? 20 sekund informacij o sojenju, potem pa dolgo izjavo župana Zorana Jankovića, v kateri se je ta čudil, kako da je protipravno pomagal Grepu, ko pa je ta tako ali tako propadel. 32 sekund za župana, 20 o sojenju, pri čemer nacionalka le niza besede sodišča in obtoženca, stvar sama pa je sploh ne zanima.

Da bi ji ne delali krivice, poglejmo, kako je o sojenju poročal časnik Dnevnik. Ta je popisal pričanja in navedel odgovornega iz sektorja za investicije, ki je potrdil, da se je Energetika odločila pod pritiski za nakup prostora. In glej čudo: nacionalka tega pričanja, ki potrjuje obtožbe tožilstva zoper župana, sploh ni slišala, kaj šele o njem poročala. Dnevnikov prispevek spada tako v rubriko lažnih novic. Ki so kot po naključje usklajene s politiko medijske zaščite Zorana Jankovića. Nacionalka striktno ignorira demonstracije proti kanalu C0, s štiridnevno zamudo okrnjeno poroča o pretepu službe Jankovićevih varnostnikov, ki mikastijo kmete na trasi zloglasnega kanala.

Nedavni dan zemlje je ljubljanska občina proslavila s posekom nekaj ducatov orjaških dreves na grajskem griču, o čemer Dnevnik nacionalke tudi ni poročal, s kamermani pa nikoli ne zamudi spektakla, ko v mestu župan posadi kakšno majhno drevesce.