V središču / Ali lahko ustavno sodišče volitve razveljavi?

Ljubljansko okrožno državno tožilstvo lahko Janeza Janšo, v povezavi z operacijo Black Cube, osumi ali obtoži več kaznivih dejanj. Tako na primer 350. člen kazenskega zakonika govori o napadu na neodvisnost države. V njem piše: »Državljan Republike Slovenije, ki poskuša spraviti Republiko Slovenijo v podrejenost ali odvisnost nasproti drugi državi, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.« Pomemben je tudi 151. člen kazenskega zakonika, ki govori o kršitvi proste odločitve volivcev. V njem piše: »Kdor koga s silo, resno grožnjo, podkupovanjem, preslepitvijo ali na drug nedovoljen način prisili ali nanj vpliva, da pri volitvah ali glasovanju glasuje ali ne glasuje ali da ne glasuje veljavno ali da glasuje za ali proti določenemu predlogu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.«

Če bo torej Janša obtožen ali celo obsojen kaznivega dejanja po 151. členu kazenskega zakonika, če bi torej sodišče ugotovilo, da je prišlo do kršitve proste odločitve volivcev, pa to prinese dodatno dilemo. In sicer ali lahko na tej podlagi ustavno sodišče volitve tudi razveljavi? Ali je šlo za takšen poseg v volitve, da so bile te ustavno sporne? To se je decembra leta 2024 zgodilo po prvem krogu predsedniških volitev v Romuniji. Omenjene volitve so bile izvedene 1. novembra 2024 in kmalu za tem je romunska obveščevalna služba SRI objavila izsledke raziskave dogodkov med volilno kampanjo. Romunski obveščevalci so pridobili podatke, se začne poročilo, ki pričajo o agresivni propagandni kampanji, »izvedeni z izkoriščanjem algoritmov socialnih medijev pri povečanju priljubljenosti Călina Georgesca«. Da je Georgescu v zgolj nekaj tednih postal relativni zmagovalec, naj bi bila izključno »posledica kampanje na TikToku, kjer je več usklajenih računov aktivno objavljalo volilno vsebino«. V njegovo podporo naj bi se naenkrat aktiviralo 25.000 računov in več kot 100 vplivnežev, zaradi katerih so videosporočila Georgesca dva tedna pred volitvami na TikToku zasedla deveto mesto med najpopularnejšimi vsebinami na svetu.

Romunsko ustavno sodišče, ki je sprva volitve potrdilo, jih je namreč prav na podlagi poročila obveščevalcev razveljavilo. Ključen formalni argument je bil, da je za manipulacijo stala organizirana skupina, morda tuj akter, ki se je v nasprotju z zakonodajo vmešal v romunske notranje zadeve. V kasneje objavljeni odločbi se je sodišče oprlo na tisti člen ustave, ki določa, da je predsednik izvoljen s splošno, enako, neposredno, tajno in svobodno volilno pravico. Sodišče je ugotovilo, da so bile volitve z goljufijo prikrajšane za bistvene elemente demokratičnega volilnega procesa – poštenost, svobodo, enakost možnosti in transparentnost. Sodniki so svojo odločitev utemeljili tudi z obsegom nepravilnosti, z organiziranimi kampanjami in njihovim nepreglednim financiranjem.

Romunski primer je v nekaterih elementih dejansko podoben slovenskemu. Tudi v Sloveniji je poročilo o tujem vmešavanju slovenska obveščevalna služba delno objavila in ga predstavila predsednici republike Nataši Pirc Musar, ki je na podlagi poročila izjavila, da »ne dvomi, da so se tuji akterji vpletali v slovenske volitve«. Jasno je tudi, da je za manipulacijo v Sloveniji stala organizirana skupina, tuj akter, ki se je v nasprotju z zakonodajo vmešal v slovenske notranje zadeve oziroma celo same volitve. Še več: po volitvah so romunske varnostne službe trdile, da je Georgescu v volilni kampanji porabil več kot milijon evrov, njihov vir naj bi bil »državni akter«. Vse to je mogoče trditi tudi o akciji Black Cube.