Teden / Splet ni za vse

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da razvoj aplikacije za preverjanje starosti uspešno poteka. V govoru jo je tudi opisala: »Prenesete aplikacijo. Odprete jo s potnim listom ali osebno izkaznico. Nato dokažete svojo starost pri dostopu do spletnih storitev. Drugič, upošteva najvišje standarde zasebnosti na svetu. Uporabniki bodo dokazali svojo starost, ne da bi razkrili kakršnekoli druge osebne podatke. Preprosto povedano, je popolnoma anonimna: uporabnikom ni mogoče slediti. Tretjič, aplikacija deluje na katerikoli napravi – telefonu, tablici, računalniku, kjerkoli želite. In ne nazadnje, je popolnoma odprtokodna – vsak lahko preveri kodo.« Predsednica komisije je napovedala, da bo do poletja poseben odbor za varnost otrok na spletu pripravil priporočila za strani, do katerih otroci ne bi smeli imeti dostopa.

Namen aplikacije je jasen. V številnih državah članicah in celo v evropskem parlamentu so se že pogovarjali o prepovedi rabe družbenih omrežij mlajšim od 16 let. Ta aplikacija vladam zagotavlja orodje za implementacijo prepovedi. O podobni prepovedi razmišljajo v evropskem parlamentu, kjer so novembra lani na plenarnem zasedanju s 483 glasovi za in 92 proti sprejeli poročilo, v katerem so izrazili zaskrbljenost zaradi tveganj, ki jih za duševno in telesno zdravje mladostnikov pomenijo pametni telefoni in družbena omrežja. Slovenski poslanci, razen Branka Grimsa, so poročilo podprli. Poleg družbenih omrežij bi EU s to aplikacijo lahko omejila še dostop do drugih vsebin, recimo do pornografskih strani.

»Strokovnjaki za varnost so dobesedno le nekaj ur po predstavitvi razkrili, da je v aplikacijo mogoče z lahkoto vdreti in da osebni podatki, shranjeni v njej, ostanejo nezaščiteni na uporabnikovem telefonu. Z ukrepom, ki naj bi varoval uporabnike na spletu, v bistvu telefoni postanejo manj varni, poleg tega nam ta ukrep določa, katere tehnologije moramo uporabljati,« pomanjkljivosti aplikacije opisuje Maja Cimerman, koordinatorka inštituta Danes je nov dan.

Čutiti je tudi zaskrbljenost zaradi možnosti povečane regulacije spletnih strani in cenzure teh na podlagi političnih sporočil. Primer takega razvoja spletne cenzure je Rusija. Leta 2012 so tam začeli cenzurirati strani s pornografsko vsebino in strani, na katerih se je delila otroška pornografija in promovirala uporaba drog. Danes so v Rusiji tuji mediji popolnoma nedostopni, prav tako tuja družbena omrežja.

Maja Cimerman še dodaja: »Naš glavni pomislek glede prepovedi je, da se ta osredotoča na simptome, ne na vzroke težav v digitalnem okolju. Gre torej za nesorazmeren poseg, ki namesto krepitve digitalne pismenosti mlade povsem izključuje iz komunikacijskih kanalov. S tem ne odpravljamo nevarnosti, ampak jih prelagamo na kasnejši čas, hkrati pa tvegamo, da bodo otroci obšli omejitve, in jih s tem potiskamo v manj varna, neregulirana okolja. Starostna meja sama po sebi ne spremeni dejstva, da so sedanji poslovni modeli platform škodljivi za vse uporabnike.«