V središču / Pomoč lastnikom Airbnbja, ne najemnikom

Aktualni predlog interventnega zakona »za razvoj Slovenije«, ki ga predlaga desni trojček strank pod vodstvom Jerneja Vrtovca, Anžeta Logarja in Zorana Stevanovića, posega tudi v polje nepremičnin. Z zakonom predlagajo dve spremembi, ki sta med seboj protislovni, nobena od njiju pa ne bo koristila najemnikom stanovanj, pač pa zgolj lastnikom nepremičnin.

Prva sprememba, ki jo predlagajo, je, da bi se dohodnina na oddajanje premoženja v najem znižala s 25 na 15 odstotkov, za oddajanje mladim in mladim družinam pa na pet odstotkov. Kakšni bodo učinki tega predloga? H komu se bo prelilo 30 milijonov evrov, kolikor manj dohodnine naj bi pobrala država: bodo najemodajalci zaradi nižje dohodnine znižali cene najema ali ob istih cenah zgolj iztržili več?

»Tak ukrep bi po mojem mnenju predvsem povečal interes lastnikov za dolgoročno oddajanje in deloma zmanjšal sivo ekonomijo. Ne pričakujem pa, da bi sam po sebi znižal najemnine,« meni Zoran Đukić iz ljubljanske nepremičninske agencije Stoja. »Prvi učinek bo višji neto donos za najemodajalce, šele če se zaradi tega poveča ponudba, lahko dolgoročno govorimo o umirjanju cen.«

A če omenjeni predlog najemodajalce davčno stimulira k dolgoročnemu oddajanju, v istem predlogu zakona trojka predlaga ukrep, ki gre povsem v drugo smer: predlagajo namreč, da se za letos zamrznejo že uzakonjene zakonske omejitve za kratkoročno oddajanje. Nekdo, ki stanovanje oddaja v kratkoročni najem, si je torej zdaj dodatno oddahnil in stanovanja ne bo dal v dolgoročni najem.

»Če pride do zamrznitve (zakona o gostinstvu, op. a.), bo to pomenilo, da bo del stanovanj še naprej ostal v kratkoročnem oddajanju namesto v klasičnem najemu. Posledica je manj stanovanj za lokalno prebivalstvo in pritisk na najemnine. Če želimo dolgoročno stabilizirati najemni trg, moramo ta stanovanja postopoma vračati v dolgoročni najem – zamrznitev tega procesa pomeni zgolj odlaganje rešitve,« ugotavlja sogovornik iz nepremičninske agencije Stoja.

V stranki Levica so se odzvali s kritiko. »Veselijo se lahko torej samo tisti, ki imajo dovolj stanovanj, da jih lahko oddajajo,« je strnil Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za delo. In dodal izračun, kaj pomeni nižja dohodnina za najemodajalce: pri najemnini za stanovanje v višini 1000 evrov na mesec bi se zaslužek najemodajalca zvišal z devet tisoč na 10.200 evrov neto na leto. In kaj se v Ljubljani dobi za 1000 evrov mesečne najemnine? Portal nepremičnin za to ceno ponuja recimo 45,4 kvadratnega metra veliko »komfortno garsonjero« za Bežigradom, v »ekskluzivni novogradnji Rezidenca Bežigrad Topniška«. Za tisoč evrov na mesec portal ponuja tudi stanovanje, veliko 81 kvadratnih metrov v prvem nadstropju hiše v Vižmarjah, torej predelu na robu Ljubljane ob Celovški cesti tik pred izvozom z obvoznice Ljubljana Šentvid. »Hišni ljubljenčki niso zaželeni, v stanovanju se ne kadi,« navaja oglas in opozarja, da stroški niso zajeti v ceno.