Dva leva / Vlado Miheljak: Od primera do premiera

»Ne vidimo se kot ’zunajkoalicijska’ ali ’nadkoalicijska’ partnerica, temveč kot odgovorna parlamentarna stranka, ki odloča od primera do primera.«

Korupcija razkraja družbo ... Koalicija bo zato vzpostavljala ničelno toleranco do korupcije ter oblikovala steber prioritetnega pregona in zatiranja korupcije in organiziranega kriminala. V okviru tega stebra bo vzpostavila neodvisen in celovit sistem institucij za zatiranje korupcije in organizirane kriminalitete, ki jih omogočata slovenska ustava ter evropsko pravo.

V nobenem sklicu poslanci in poslanke niso bili složni skoraj v ničemer; to je v biti kompetitivnega parlamentarnega sistema. Vseskozi in v celoti pa so složni v tem, da četudi je rezultat slab ali katastrofalen, ne pride v poštev, da bi tisti, ki jim je uspelo zasesti parlamentarne sedeže, še enkrat izzivali srečo na ponovljenih volitvah. In kakorkoli se zdi paradoksalno, je največji zmagovalec teh volitev Stevanović iz najmanjše parlamentarne stranke Resnica. Uspel je nategniti svoje pregovorno zmerno bistre volivce in volivke ter svoje štiri poslance in poslanke, ki pristanejo na vse, razen na ponovljene volitve. Posledično jih je zato uspel reducirati na štiri brezimne zvezdice. A tudi če bi po kakšnem čudu koalicijska usklajevanja propadla, je v tem mesecu dosegel več, kot je lahko sanjal: dokler je in bo v središču vsakršne koalicijske arhitekture, ima šoferja, varnostnika, drag avto, zastonj protokolarna kosila, prijazen kabinet, blišč kamer ... Zgodba, ki se ne zgodi in ponovi kar vsakič in vsakemu.

In mandatar Janša? Ne le da je požrl javno zavezo, da bo oblikoval samo močno vlado s prepričljivo večino, saj bo šel na glasovanje ne le z minimalno podporo, ampak kar z manjšinsko koalicijo. Ker ne more tvegati posledic epiloga afere Black Cube, si ne more privoščiti opozicije ali tveganih ponovljenih volitev. In tako bo zdaj oblikovana nova koalicija med SDS in brezimnimi krogci, pikami in zvezdicami. Kako dolgo bo to držalo, je irelevantno vprašanje. Janša potrebuje dokaj kratek čas, da postori tisto, zaradi česar je hotel za vsako ceno na oblast. Kajti ta koalicija se sestavlja samo zaradi enega resorja. Notranjega. In če bo (in skoraj zagotovo bo) Hojs notranji minister, ne bo prišlo do zapleta, kakršnemu smo bili priča v odnosu premiera Goloba in ministrice Tatjane Bobnar.

Logar, ki se (tako kot Irgl) ni uvrstil v DZ, je zunaj koalicije in prevzema vidnega resorja politično mrtev. A mrtev je še bolj zunaj prave koalicije in konstelacije. Zato Logar ne izbira med Janšo in Golobom. Pravzaprav sploh ne izbira, ker je že dolgo izbran in predviden – za vstop v Janševo koalicijo. Čeprav je bilo to ves čas jasno, bo Logar poslej poosebljal lik parlamentarnih prevarantov, manipulantov, goljufov.

Koalicijska zgodba je zaokrožena. Edina presenečenja se lahko zgodijo glede kadrovskega razreza. In četrta Janševa vlada bo, to zdaj že lahko trdimo, čeprav dokončni kadrovski načrt še ni znan, najbolj nekompetentna od vseh njegovih. Edini kriterij bo namreč trgovina, v kateri lahko mali kolaboranti izstavijo visok račun, Janša pa ga mora prevzeti. Denimo: nekje je pisalo, da je možna kandidatka za ministrico za kulturo Eva Irgl!? Hja, pred časom je razkrila, da si je ogledala razstavo Andyja Warhola. Ali je oče poparta umetniški genij ali blefer, ni pomembno, dejstvo pa je, da je s svojo življenjsko filozofijo in prakso diametralno nasproten vsemu, za kar si SDS s svojo dolgoletno zvesto in vodljivo članico prizadeva. In ker bodo, kot je zapisano v osnutku koalicijske pogodbe, kar največjo skrb posvečali korupciji, mož, ki pooseblja korupcijo v politiki in med politiki, pa ni prost, ker je predviden za vodilno mesto oblastne strukture, bi bilo v skladu z zapisano vizijo tudi, če bi mesto skrbnika boja proti korupciji zasedel denimo Hajdinjak ali kdo drug iz krščanskih demokratov. Ne ve se (še), kaj bo formalno zasedel tolstolični hajli hajlo jager (kot ga je imenovala Pesnica), a zanj že vemo, da bo ostal, kar je že zdaj: Janševo govorilo, pravzaprav gobezdalo. Z njim Janša sondira teren, provocira, preizkuša odzive. In v tej situaciji se je treba še enkrat spomniti vseh patetičnih predvolilnih nastopov Anžeta Logarja. Potem ko je Mahnič, zvesti oproda zadnjega nekdanjega člana komunistične partije med vodji strank slovenskega parlamentarnega odra, poniglavo ozmerjal Natašo Pirc Musar s »komunajzarko«, se je bodoči koalicijski partner, ki je obljubljal nekakšno novo politično kulturo, pritajil. Zelo logarjevsko!