Film / Hudičevka v Pradi 2

zadržan

Razhudičenje.

Hudičevka v Pradi 2 je res nadaljevanje Hudičevke v Pradi (posnete po resnični zgodbi), le da dvajset let kasneje: tiskani mediji odmirajo, revija New York Vanguard, pri kateri dela Andy Sachs (Anne Hathaway), na lepem – s SMS-om – odpusti velik del zaposlenih, s pravkar nagrajeno Andy vred ( je kaj bolj ciničnega od odpuščanja med podeljevanjem nagrad?), Runway, modna revija modnih revij, zadnji steber tiska, pa je v hudi piarovski krizi, ker je karizmatična in nezamenljiva glavna urednica Miranda Priestly (Meryl Streep), cinična diktatorka, ki je egocentričnost na novo izumila, očitno že tako razglašena in izgubljena, da je podprla hitro modo in »nehote« tudi znojilnice, kar je razlog, da ji na pomoč pošljejo prekarno, fleksibilno Andy. Jasno, brez njenega pristanka, tako da bi jo najraje požrla, a ne ugrizne več – ker tiskani mediji niso več absolutni vladarji, se je tudi ona zmehčala. Postala je ponižnejša. Krutost se ji je razhudičila. Samozavest razstrupila. Megalomanija razdišavila. Nova realnost pač. Problem je le v tem, da ta realnost – kljub dobri kostumiranosti in stiliziranosti – ni več tako atraktivna. In ta – nova – Miranda tudi ne.

Film – sicer po malem fanfiction in po malem sejem nostalgije ( ja, priložena sta tudi Emily Blunt in Stanley Tucci) – nam hoče povedati nekaj o stanju tiskanih medijev (v dobi »idiotskih milijarderjev«, tehnoloških gigantov, algoritmov in umetne inteligence), toda nič novega ali osupljivega ali res duhovitega in lucidnega ali presenetljivega. Še najbolj presenetjivo – in tudi najbolj komično – je nemara to, da nam kot paradni primer tiskanega medija, za katerim bi morali žalovati, ponuja modno revijo, ki se blešči v temi. (kino)