Film / Druga vrnitev slovenskega Banksyja

Gledam vestern Točno opoldne – slovensko verzijo. No, eksperimentalni hommage tej Zinnemannovi klasiki – ekran je razcepljen, tako da se film na eni strani vrti naprej, na drugi pa nazaj. Avto – ki potuje na »zahod« – drvi naprej in hkrati nazaj. Next Movie: High Noon, ki ga je leta 1977 režirala fiktivna Frančiška Knoblehar, je produkt OM produkcije, ki je zaradi svoje anonimnosti vedno delovala misteriozno, a je v resnici utelešala le do skrajnosti prignano dejstvo, da je film kolektivno delo. Ja, OM produkcija je slovenski Banksy – filmski Banksy.

Osem restavriranih del te avantgardne produkcije – maničnih divjanj skozi film, skozi njegovo formo, skozi njegove sence, skozi njegove fantome, skozi kosti njegovega duha (tudi »prepovedani« 805 Hommage in Pankrti: Kruha in iger, najboljši slovenski videospot vseh časov) – bo med 12. in 17. majem v Slovenski kinoteki v Ljubljani zavrtel V-F-X Ljubljana, festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks, tako da pričakujte retrospektive velikih sodobnih avtorjev in avtoric eksperimentalnega filma (angažmaji Johna Smitha, performansi Mirande Pennell, animirane groteske Shunsakuja Hayashija), številne klasike britanskega eksperimentalnega filma (od Berlinskega konja do K) ter množico sodobnih eksperimentalnih čudes (Ndjimu se spusti v pekel rudnika kobalta, imperialnega »zaklada«) in oldiejev goldiejev (poljski Smučarski prizori s Franzem Klammerjem so najosupljivejša mojstrovina). Vsi ti filmi – vinjete, jokes, moralke, martirija, farse, komentarji, esejčki, dokujčki, metafikcije, metametafikcije ipd. – so kratki, a intenzivni, manični, hiperaktivni, zgoščeni. Vsak kader šteje. Vsak kader je kisik umetnosti. Vsak kader je film sui generis. Še Jezus se premakne. Celovečerca, ki bi bil narejen v tem tempu ter s to stopnjo preciznosti, stiliziranosti, konceptualnosti in formalne strogosti, bi bilo nemogoče gledati. Nismo še razvili organa. A eksperimentalni filmi delajo na njem – no, na nas.