Teden / Nastopaštvo desnice je namenjeno preusmerjanju pozornosti

Kratka zgodovina Slovenije je hkrati zgodovina afer – naj bo to afera Patria ali Depala vas, afera TEŠ 6 ali Litijska, če jih naštejemo samo nekaj –, čisto prvo afero pa je dobil tudi novi sklic državnega zbora, to je »afera kavči«. Kot je v državnem zboru prejšnji teden detektivsko ugotavljala novopečena poslanka Resnice Katja Kokot, v pisarni poslanske skupine Levice menda kopičijo sumljivo veliko kavčev, na katerih potem poležavajo leni levičarji. Medtem ko morajo vsi drugi delati.

»Ko smo prišli sem v to hišo, v našo pisarno, smo zaprosili za kak stol, mogoče kako mizo,« je burno razpravo o kavčih prejšnjo sredo v državnem zboru začela poslanka Resnice. »Vprašali smo, kako je s kavči, in smo izvedeli, da ima poslanska skupina Levice največ kavčev, devet kavčev ima. Kdo je to plačal?« Linču Levice se je pridružil še poslanec Nove Slovenije Aleksander Reberšek, ki mu je uspelo izračunati, da je bilo poslancev Levice v prejšnjem mandatu pet, če je bilo kavčev devet, pa bi to pomenilo, da bi en poslanec Levice spal kar na dveh kavčih. »In tukaj se pokažejo tisti pravi kaviar socialisti. Najprej poskrbijo zase, devet kavčev so si lepo privoščili v svojih pisarnicah.«

Z novim sklicem sta SDS in Nova Slovenija v državnem zboru pridobili  novo zaveznico. Nastopi poslancev Resnice, z Zoranom Stevanovićem kot predsednikom državnega zbora in Katjo Kokot kot vodjo poslanske skupine na čelu, so v marsičem podobni nastopom nekaterih najbolj populističnih glasov SDS in Nove Slovenije. To so poslanci, ki jim je vseeno, ali govorijo resnico ali ne, vseeno jim je tudi, kako prostaški so pri tem, zanje je pomembno zgolj, da bodo njihove izjave še isti dan postale viralne in pristale v vseh medijih. Zato govorijo, kot bi temu rekel ameriški filozof Harry Frankfurt, bullshit, preprosto »nakladajo«, da bi prišli do želenega učinka.

Prav to se je zgodilo. Oba posnetka, Reberška in Katje Kokot, sta takoj postala uspešnici, ljudje so se veselo naslajali nad pregovorno lenobo levičarjev, mediji pa so začeli preštevati kavče po pisarnah poslanskih skupin. (Mimogrede: v Levici menda imajo samo štiri, če zraven ne prištejemo še štirih naslanjačev, v Svobodi tri, v SD in pri Demokratih po enega, v Novi Sloveniji in SDS pa so ostali skrivnostni.) V tednu, ko bi se morali zgražati nad cinizmom bodoče desne koalicije, da je praktično na praznik dela sprejela zakon o vladi, ki združuje resor dela z gospodarskim, in v prvem branju potrdila »interventni zakon za razvoj Slovenije«, ki bi lahko povsem porušil razmerja med zaposlenimi in samozaposlenimi, je bila ena glavnih tem – kavči.

Kdaj se zdi, da politična kultura nagrajuje večinoma hrup, kar nekateri poslanci s pridom izkoriščajo. Gre za preusmerjanje pozornosti, za zamegljevanje vsebine. Kavči so pri tem postali zgolj priročno orodje. Žal ne za počitek, temveč za politični performans.