Jakob Počivavšek / »Situacija je popolnoma absurdna«

Zakaj je potreben referendum o tako imenovanem »interventnem zakonu za razvoj Slovenije« in zakaj referendum mora biti dopusten, smo govorili z Jakobom Počivavškom, pravnikom in predsednikom Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam. 

Predstavniki sindikalnih central so namreč danes zagnali zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu. Tega so včeraj s 47 glasovi za (35 jih je bilo proti) izglasovali poslanci in poslanke četverčka strank SDS, Demokrati, NSi-SLS-Fokus in Resni.ce. Zakon je bil sprejet na izredni seji, v času »medvladja« in povsem brez ustaljenega socialnega dialoga, čeprav posega v več zakonov, ki terjajo soglasje socialnih partnerjev. Zbiranje podpisov – v okviru pobude jih je potrebnih 2500 – bo sicer trajalo teden dni, sedmi dan morajo biti vloženi v državni zbor, ki bo nato odločil o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. Če bo državni zbor vmes sprejel sklep o nedopustnosti razpisa referenduma – zakon namreč vsebuje tudi davčne določbe – se bodo sindikati obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.

Poslanci so z interventnim zakonom po ocenah več institucij, tudi Fiskalnega sveta, povzročili letni izpad ene milijarde evrov iz javnih blagajn. Kako je možno, da je tak poseg, ki destabilizira javne finance, brez dileme ustavno dopusten – celo v času medvladja, dileme pa se pojavljajo, ali lahko tak zakon, ker gre za davke, z referndumom spodbijajo volivci in volivke, ki želijo ubraniti stabilnost javnih financ, ki jo rušijo poslanci?

V zvezi z izpostavljeno nelogičnostjo menim, da je potrebno izpostaviti predvsem dvoje. Na eni strani je dejstvo, da je t.i. interventni zakon omnibus zakon, ki posega v 10 različnih zakonov in samo v nekaterih členih ureja tudi vprašanja davkov in prispevkov, medtem ko številne njegove vsebine niso s tem v ničemer povezane in tudi vsebinsko urejajo povsem druga vprašanja. Ta zakonodajna tehnika, na katere spornost je v svojem mnenju opozorila tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora, zato predstavlja zlorabo zakonodajnega postopka z namenom, da se omeji možnost presoje zakona na referendumu tudi glede vsebin, v zvezi s katerimi bi bil referendum nesporno dopusten, če bi se urejale v matičnem zakonu.

Po drugi strani je potrebno upoštevati dejstvo, da je bila ustavna omejitev glede referendumskega odločanja o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah sprejeta v povezavi s fiskalnim pravilom, njen namen pa je bil natanko to, da se prepreči situacija, ko bi bil na referendumu potrjen zakon, ki bi davke drastično znižal, v skrajnem primeru odpravil. V konkretnem primeru je torej situacija popolnoma absurdna, saj na referendumu naj ne bi bilo mogoče doseči spremembe zakonske ureditve, ki vodi v natančno tisto posledico, ki jo je omejitev referenduma v svojem bistvu želela preprečiti: to je znižanje davkov pod raven, ki omogoča normalno delovanje države, izvajanje njenih temeljnih funkcij in skladnost s fiskalnim pravilom.

Interventni zakon predstavlja takšne posledice, da se tudi sicer postavlja vprašanje njegove skladnosti z načelom socialne države, kar vse bi oziroma bo moralo upoštevati Ustavno sodišče, v kolikor bo prišlo do presoje sklepa o (ne)dopustnosti referenduma ali do vsebinske presoje zakona.

Zakaj je referednum nujen?

Gre za zakon, ki bo imel pomembne in daljnosežne posledice za prihodnost države in na položaj njenih prebivalcev. Pri referendumu gre zato dejansko za vprašanje ohranitve načela socialne države smeri razvoja v naši državi in za vprašanje o tem, v kakšni družbi želimo živeti, zato je nujno, da imajo končno besedo pri teh odločitvi ljudje, tisti, ki bi jih ta zakon in njegove posledice neposredno ali posredno zadeval.

Gre za ubranitev standarda pravic iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, torej pokojnine, bolniška nadomestila, obseg in kakovost zdravstvenih storitev in storitev za dolgotrajno oskrbo ter načel, na katerih ti sistemi temeljijo, zlasti načela solidarnosti.

Gre tudi za ohranitev družbenih podsistemov, kot so zdravstvo in izobraževanje, saj tudi predlagatelji zakona in njihovi podporniki tudi javno omenjajo zniževanje izdatkov, posege v pravice, pokojnine in plače v javnem sektorju.

»V konkretnem primeru je torej situacija popolnoma absurdna, saj na referendumu naj ne bi bilo mogoče doseči spremembe zakonske ureditve, ki vodi v natančno tisto posledico, ki jo je omejitev referenduma v svojem bistvu želela preprečiti: to je znižanje davkov pod raven, ki omogoča normalno delovanje države, izvajanje njenih temeljnih funkcij in skladnost s fiskalnim pravilom.«

Gre za preprečevanje prekarizacije na trgu dela in preprečevanje njegove segmentacije, saj bo zakon spodbujal prikrita delovna razmerja in negotove oblike dela in ne sklepanja pogodb o zaposlitvi.

Z referendumom se tudi skuša zaustaviti prisilno upokojevanje, ki onemogoča daljše ostajanje v zaposlitvi, kar je bil cilj pokojninske reforme, hkrati pa na široko odpira vrata arbitrarnosti in diskriminaciji pri nadaljevanju dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev in pritiskom za nadaljevanje dela njihovi izpolnitvi pod slabšimi pogoji.

Gre za preprečitev povečevanja neenakosti in individualizacije v družbi. In nenazadnje, gre za ubranitev socialnega dialoga kot temeljnega in ključnega elementa pri pripravi in sprejemanju zakonodaje za zagotovitev širšega družbenega konsenza, legitimnosti sprejetih odločitev ter demokratičnosti zakonodajnega postopka z možnostjo vključevanja strokovne in zainteresirane javnosti v ter postopke.

Oddajte podpis za referendum

Svoj podpis za pobudo za referendum proti zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije lahko oddate na tej spletni povezavi (ali kliknite na spodnjo sliko).