Dva leva / Vlado Miheljak: Fentaj reveža!

»Učinkovitost in napredek znova bosta naša ... Vsi sistemi so pripravljeni, da nocoj ubijemo revne … Ubij, ubij, ubij, ubij, ubij revne … Ubij, ubij, ubij, ubij, ubij revne nocoj. «

»Fantastična novica! V zadnjih nekaj letih je socialistična vlada v Sloveniji uničila vse. Janez Janša, velik zaveznik ZDA in Izraela, bo kmalu sestavil novo vlado in že izvaja reze, kot jih zahteva Javier Milei.«

 »V slovenskem knjižnem jeziku obstaja ena beseda, s katero se da opisati takšen pristop, in temu se reče zavist. Levica v Sloveniji na zavisti gradi svojo politiko. Če hočemo najti besedo, na kateri hočemo graditi politiko in ki je v izhodiščih posebej poudarjena, je to ambicija.«

»Reforme je konec. Razvoja ni. Zdaj bo samo še borba za denar.«

Ne, ne bo tako slabo, kot se je napovedalo ob napovedi, da bo Janez Janša sestavil manjšinsko vlado. Dejansko bo veliko slabše. Zdaj je že jasno, da bo začrtal bolj ekstremno politiko, kot jo je s porazom leta 2022 prekinil. Ob vseh slabih dogodkih in sosledjih je dobra samo ena stvar – da nobena vladna koalicija doslej ni bila tako šibka, kot bo prihajajoča Janševa. Resda je tvorilo in vezivo koalicije sla po oblasti, a to je motiv, ki verjetno ne more (v)zdržati celega mandata. Še zlasti, ker ga, kot sem že pisal, Janša ne potrebuje. Potrebuje zgolj čas, da odstrani prstne odtise z izraelske kocke.

A kakorkoli. Zdaj se zgodba zaokroža. In zato neizogibno prihaja čas za analize končnega poraza ob simbolični zmagi. Spomnimo se. Ko se je leta 2004 zgodil nenadejan poraz LDS, za katero se je poldrugo desetletje zdelo, da je obsojena na oblast, nanj ni bila pripravljena. Ni poznala odgovora, zakaj je padla z zgodovinskih 36,3 odstotka v letu 2000 na sicer še vedno solidnih, a prelomnih 22,8 odstotka leta 2004. Prepričana je bila, da je prišlo do nekakšnega nesporazuma z volivci, saj sta imeli Ropova vlada in koalicija mnoge dobre rezultate. Je pa hkrati sprejela tudi številne slabe odločitve, ki so odvračale in demotivirale njene potencialne volivce. 170.000 glasov upada vsekakor ni nesporazum, ampak sporočilo. Ki mu v LDS niso prisluhnili. In danes je nekdanja imperialna LDS samo še knjigovodska nadloga domnevnega aktualnega ali nekdanjega stečajnega upravitelja in skrbnika blagovne znamke Toneta Anderliča. Podobne dileme so pred Svobodo. V bolj zapleteni situaciji kot LDS leta 2004 je Svoboda v letu 2026 sicer izvlekla bistveno boljši rezultat in celo za las ohranila prvo mesto, a vseeno izgubila bitko za sestavo koalicije. Kar pa bi bilo morda še slabše, kot je selitev v opozicijo. A tudi izguba več kot 72.000 glasov ni nesporazum, ampak sporočilo. Resda se je desnica izjemno aktivirala in pripeljala rekordno število svojih privržencev na volišča in hkrati je bilo pričakovano tudi, da rezultata iz leta 2022 Svoboda ne more ponoviti. Vseeno pa je bil slab rezultat predvsem posledica razočaranja levoliberalnih volivcev. Mnogi dosežki Golobove vlade so bili dobri in pomembni. Hkrati pa je do praktično zadnjega dneva pred volitvami počela stvari, ki niso dodatno aktivirale desnih volivcev, ampak so predvsem odvračale levoliberalne. Afera Black Cube in zavedanje, kaj prihaja namesto levoliberalne vlade, sta celo nekaj njenih razočaranih volivcev v zadnjem hipu vseeno pripeljala na volišča.

A sedaj bi moral iti levoliberalni blok v odločno protiofenzivo, denimo s sindikati in civilno družbo ob napovedanem referendumu o interventnem zakonu, ne pa v kopanje obrambnih jarkov. Težko je denimo poslušati obrambno, pasivno držo levih strank ob očitkih o korupciji. Če kaj ni bila (vsaj dokazana in dokumentirano) prevladujoča, čeprav tudi prisotna slabost odhajajoče koalicije, je to integriteta. Korupcija niso tisti, ki odhajajo, ampak oni, ki prihajajo. In danes nam prav ti, od Janše do Hajdinjaka in Stevanovića, ponujajo pravljico o radikalnem spopadu s korupcijo.

Pri priči se bo treba mobilizirati, kajti prihaja veliko več kot sprememba oblasti. Prihaja desna revolucija. Janšev izraelski prijatelj Eli David je to označil z besedama: »Javier Milei!« S tem je povedal vse. Če mu uspe, Slovenija nikoli več ne bo taka kot pred obratom.

Ne vemo sicer, ali Janšo inspirira Fredi Miler ali pač Laibach, ko sporoča: »Če nočeš slediti moji politiki, se lahko obrneš za 360 stopinj in odideš.«