Teden / Samo ne brez svinjine

Več prijav domnevne diskriminacije in več prošenj za posredovanje je zagovornika načela enakosti spodbudilo k izdaji priporočil za ureditev prehrane v vrtcih in šolah. Z njimi želi opozoriti, da bi bilo pri urejanju prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah treba upoštevati tudi vero oziroma prepričanje otrok. Zdaj namreč velja, da so vrtci in šole dolžni prilagajati prehrano posameznim otrokom le iz zdravstvenih razlogov, za to pa je potrebno zdravniško potrdilo.

O tem je v zadnjem času govorila predvsem islamska skupnost, ki si želi večjo dostopnost obrokov brez svinjine. Večkrat je poudarila, da bi ji ustrezalo že, če bi šole dosledno upoštevale veljavne prehranske smernice, ki navajajo, da naj bi bila svinjina na jedilniku le nekajkrat na mesec, vendar v resnici ni tako. Kar priporoča zagovornik, je razmeroma preprosto. Ključni poudarek je na pravočasnem in doslednem označevanju sestavin jedi ter s tem omogočanju pravočasne odjave od obroka. Kot še navaja, to ne bi smelo pretirano organizacijsko obremeniti ustanov.

Kljub temu je »velik del javnosti tovrstnemu prilagajanju izrazito nenaklonjen«, kot trdi Aleš Črnič, religiolog s FDV. Odpor pripisuje bodisi prikriti islamofobiji bodisi pričakovanju asimilacije drugih. Polemike v javnosti pa umešča v kontekst širše retradicionalizacije družbe in populističnega nacionalizma, ki »homogenizira skupnost na način hujskanja proti vsem izjemam od prevladujoče istosti«. Zato po njegovem mnenju brez jasnih sistemskih ukrepov in tudi glede na pričakovano novo oblast ne moremo računati na večje spremembe.

Hkrati je iz šolskega prostora slišati očitke, da za prilagajanje nimajo dovolj zmogljivosti, čeprav kaže, da so nekatere prilagoditve že del vzpostavljene ureditve šolske prehrane. Nekatere osnovne šole ob petkih – v krščanski tradiciji je to dan brez mesa – že zdaj ne ponujajo mesnih obrokov. Podobno velja za stroge postne dni, kot sta pepelnična sreda in veliki petek, ko šole skoraj brez izjeme mesa nimajo na jedilniku. Ta ureditev velja za vse otroke na šoli, pa če pripadajo katerikoli veroizpovedi ali nobeni. Učenci so tako vključeni v spoštovanje običajev, četudi jih nekateri sami ne upoštevajo. Očitno torej ni težko ponuditi obroka brez mesa, zatakne pa se, ko je treba izvzeti svinjino.

Bistvo težave je seveda nestrpnost, ki izvira tudi iz nerazumevanja, to pa je posledica prepičlega izobraževanja o verah v Sloveniji. »V naših šolah se religiji pozornost tako rekoč ne namenja. V EU se samo pri nas in v Franciji učenci o religiji ne učijo praktično ničesar,« še pravi Črnič. »Smo ena zelo redkih držav zahodnega sveta, v katerih ni na voljo samostojnega študija kritične religiologije. Zaradi tega se Slovenci po religijski pismenosti uvrščamo na evropsko dno. To ima izjemno raznovrstne posledice na različnih ravneh našega družbenega in kulturnega življenja, velika nestrpnost do drugačnih je le ena izmed njih.«