Na jugu Portugalske je vrata odprlo prvo zavetišče za slone v Evropi, ki bo na 400 hektarjih lahko sprejelo do 30 slonov. Prvi rešenki bosta zadnja portugalska cirkuška slonica, 40-letna Julie, in 42-letna afriška slonica Kariba, ki je dolga leta živela v samoti v belgijskem živalskem vrtu.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Na jugu Portugalske je vrata odprlo prvo zavetišče za slone v Evropi, ki bo na 400 hektarjih lahko sprejelo do 30 slonov. Prvi rešenki bosta zadnja portugalska cirkuška slonica, 40-letna Julie, in 42-letna afriška slonica Kariba, ki je dolga leta živela v samoti v belgijskem živalskem vrtu.
Po Evropi sicer danes v cirkusih in živalskih vrtovih živi več kot 600 slonov. Med prvimi bi bili do selitve v zavetišče in slona vrednega življenja upravičeni cirkuški sloni, ki jih je okoli 50, in pa tako imenovani osamljeni sloni, ki po živalskih vrtovih živijo v samoti in jih je v Evropi okoli 40. Sloni so namreč družabna, inteligentna in čustvena bitja, ki živijo v družinah, zato trpijo, kadar živijo sami.
Ker je med njimi tudi slonica Ganga, ki v ljubljanskem živalskem vrtu živi v samoti že 50 let, smo se za pojasnila obrnili na v. d. direktorice živalskega vrta Suzano Gajić, sicer tudi vodjo ljubljanskega zavetišča za male živali Gmajnice.
So kdaj razmišljali, da bi osamljeni slonici Gangi omogočili boljše življenje v zavetišču, v naravnem okolju, če bi se ponudila takšna priložnost? »Gangi pri nas čisto nič ne manjka. Ste si na spletu ogledali posnetke, kako se je lani prvič kopala v bazenu?« Posnetke smo videli, lepo je, da je po dolgih desetletjih slonica dobila bazenček, a vendar gre za osamljeno slonico, ki v Ljubljani v majhni ogradi živi v samoti. »Ganga sploh ni osamljena. Smo ji pa poskusili priskrbeti slonjo družbo, a je ni sprejela. Ko bomo delali novo ogrado za slone, imamo namen poskusiti znova, tudi ob pomoči strokovnjakinje, ki združuje nezdružljive slone.« Čemu torej trud z iskanjem družbe za Gango, če ni osamljena? »Zato, ker bomo čez čas dobili nove slone in je prav, da so vsi skupaj in nje nimamo v ločeni ogradi. V tem trenutku pa res ne vidimo nobene potrebe, da bi Gango dali v kako zavetišče.«
Pred leti je v Sloveniji tudi zamisel o selitvi tako imenovanih gostilniških medvedov (medvedov, ki živijo v kletkah ob gostiščih, lovskih domovih ali v zasebnih živalskih vrtovih) v zavetišče za medvede naletela na odpor »gostilničarjev«. Potem pa sta bila dva medveda vendarle uspešno preseljena v zavetišče in zdaj na selitev čaka le še eden.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi