Knjiga / Leonor Fini: Oneiropompe

Kratki roman Leonor Fini (1907–1996), zvezde slikarstva, ilustracije, gledališke ter filmske kostumografije; bila je blizu nadrealistom, a unikatna s svojo poetiko sanjsko-fantastičnih prizorov, skrivnostnega erotizma, prehajajočega v živalski svet. Sodobni bralec knjige ima veliko prednost pred prvimi, ki so leta 1978 posegli po prvotisku; že pred branjem se lahko z nekaj kliki sprehodi po e-galerijah in najde kontekst, v katerem gre brati delo.

V umetnosti in družabnem življenju je avtorica premikala meje, opisovali so jo kot feministko, ki pa se je bolje počutila v moški družbi kot v ženski. The Times jo je v nekrologu pospremil s hvalnico njeni lepoti, erotizmu umetnosti in naštel legije njenih ljubimcev, ki se berejo kot seznam literarnih in umetniških talentov tiste dobe.

Roman je pisan s črkami, a deluje, kot da je ustvarjen s čopičem. Opisi akterjev, prostorov in prirode prinašajo bralcu tako močne slike, da se počuti sredi dogajanja. Junak je seveda antijunak, kar pritiče času novega romana. Ni variacija Odisejevih naslednikov, saj ni več akter hrabrih, odločnih in vratolomnih junaštev, se le odziva na vabila antropomorfnega mačka, fatalk in androginov. Je torej feministka, ki je ustvarjala apoteoze lika ženske – čarovnice in boginje v enem –, v literarnem delu ovekovečila moškega kot bitje, ki se le odziva? Nikakor, opisuje ga s simpatijo, želje mu blagohotno izpolnjuje vsaj v sanjah, predvsem pa ga postavi kot subtilno osebnost, ki je odprta za kršenje ustaljenih norm in ki dejavno sodeluje v igrah nadrealnih dogodkov in odnosov – v veselje duha junakinj.