Kultura / Odločen ne genocidu
Zakaj je tako pomembno, da se je svet umetnosti odločno združil proti sodelovanju Izraela in Rusije na Beneškem bienalu ter ogledalo nastavil tudi tej veliki prireditvi?
Najodmevnejši protest za izključitev ruskega paviljona z 61. Beneškega bienala so kar pred tem paviljonom pripravile aktivistke iz skupin Pussy Riot in Femen.
Prejšnji petek, 8. maja, dan pred uradnim odprtjem 61. Beneškega bienala, ene najpomembnejših in največjih razstav sodobne vizualne umetnosti na svetu, so Benetke, mesto neštetih otočkov, kanalov in mostov, stopile skupaj. Najprej tako, da so obiskovalci na zadnji dan predotvoritvenih dogodkov, ko so si razstavljena umetniška dela lahko ogledovali le kustosi, zbiratelji in drugi pomembni gostje ter novinarji, naleteli na zaprta vrata. Zaposleni pri Beneškem bienalu so namreč prvič v 131-letni zgodovini bienala stavkali, pri tem pa so se jim pridružili tudi umetniki, kuratorji in drugi sodelavci, ki sodelujejo na tokratnem bienalu. Tako so bili delno ali popolnoma zaprti tudi številni nacionalni paviljoni – tudi slovenski, za katerega sta razstavo tokrat pripravili skupina Nonument Group (Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec) in kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez ter so ga v času stavke napolnili valovi radia Alhara iz Betlehema. Zaposlene in umetnike pa so podprle tudi množice obiskovalcev, slehernikov, in tako se je zbralo več tisoč ljudi. Vsi z enim samim, jasnim sporočilom: biti solidarni s Palestino. In izreči odločen ne Izraelu, ki sistematično ubija in strada palestinske civiliste ter je odgovoren za največji genocid po drugi svetovni vojni, v katerem je v dveh letih in pol umrlo že več kot 75.000 ljudi, od tega okoli 22.000 otrok. S tem so protestniki odločen ne izrekli tudi udeležbi Izraela na bienalu.