V središču / S pestjo nad človeka

yaGZKlDrcxQ

Azijski delavci v Sloveniji so odgovor delodajalcev v delovno intenzivnih panogah na dejstvo, da so si tradicionalni tuji delavci z Balkana (predvsem iz BiH) po dolgih desetletjih izkoriščanja izborili nekatere osnovne delavske pravice ali pa so si delo poiskali v drugih evropskih državah. Delavci iz Indije, Bangladeša, Nepala ali Filipinov, ki se za prihod v Slovenijo do vratu zadolžijo, ki poleg tega ne razumejo jezika in ne poznajo delovnopravne zakonodaje in tu nimajo nikakršnega zaledja, so vse pogosteje nadomestek za nekdanji bazen delovne sile. Seveda ne govorimo o vseh delodajalcih, ki ponujajo najtežja in najslabše plačana delovna mesta, vsekakor pa imajo ti tuji delavci pogosto slabe izkušnje s številnimi tovrstnimi ponudniki dela. Eden izmed takšnih je kmetija Bobnar v vseh svojih različnih pojavnih oblikah. O kršenju delavskih pravic pri tem delodajalcu smo večkrat brali že lani poleti, ko so o tem mediji prvič poročali. Tokrat pa pišemo o grožnjah in fizičnem obračunavanju s tujimi delavci, ki so ga lani poleti s telefoni posneli sami.

Omenjena kmetija se kot delodajalec pojavlja v vsaj štirih oblikah – Kmetijsko gospodarstvo Bobnar, d. o. o., Kmetijski pridelki Bobnar, d. o. o., Kmetijski pridelki Bojan Bobnar, s. p., in Gostinstvo Bobnar, d. o. o. Kot zastopniki podjetij so navedeni Bojan, Luka in Andrej Bobnar, pri čemer verjetno marsikomu ni jasno, kdaj gre za katero podjetje. Gotovo pa tudi tuji (sezonski) delavci v danem trenutku ne vedo točno, pri katerem podjetju so zaposleni in za katera podjetja vse opravljajo delo. A to ta hip niti ni pomembno. Dejstvo je, da se tam, na Spodnjem Brniku, ki leži v občini Cerklje na Gorenjskem, grobo kršijo pravice (tujih) delavcev.

Na to so delavci v preteklosti tudi javno opozarjali. Septembra lani je 20 indijskih delavcev pisalo celo predsednici republike Nataši Pirc Musar. V pismu so zapisali, da na mesec opravijo tudi do 300 ur dela, da so plačani štiri evre na uro, da mesečno prejmejo skoraj pol manjše plačilo od dogovorjenega s pogodbo, da jim ni bil izplačan regres, da med delovnikom ne smejo niti piti vode in da jih skupaj spi 26 v majhni sobi neposredno nad cisternami z večjimi zalogami bencina in nafte.

Posnetki razkrivajo grožnje in fizično obračunavanje z indijskimi delavci na kmetiji Bobnar.

Kršitve delavskih pravic in kazniva dejanja

S prošnjo za podatke o kršitvah pravic delavcev pri teh delodajalcih smo se obrnili na zavod za zaposlovanje, inšpektorat za delo in policijo. Zavod za zaposlovanje sicer delodajalcem zagotavlja storitev javne objave prostih delovnih mest, na željo delodajalcev pa na prosta delovna mesta tudi posreduje iskalce zaposlitve. Na zavodu, ki ga vodi Greta Metka Barbo Škerbinc, pojasnjujejo, da so zoper različne poslovne subjekte kmetije Bobnar izvedli nekatere začasne ukrepe že za čas, ko prekrškovni in kazenski postopki še tečejo. Kmetijskemu gospodarstvu Bobnar so tako septembra lani »zavrnili javno objavo prostega delovnega mesta«, podjetju Kmetijski pridelki Bojan Bobnar, s. p., pa so aprila letos »zavrnili posredovanje kandidatov« in mu odtlej ne posredujejo več iskalcev zaposlitve. Najresnejše sankcije pa so izrekli podjetju Kmetijski pridelki Bobnar, d. o. o., ki je zaradi kazni po zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno vmes že tudi pristalo v »evidenci delodajalcev z negativnimi referencami«, do februarja prihodnje leto pa zanj »velja dvoletna popolna prepoved zaposlovanja tujcev«.

Inšpektorat za delo, ki ga vodi Katja Čoh Kragolnik, je v zadnjem dobrem letu na tej kmetiji – pri različnih organizacijskih oblikah – opravil na desetine inšpekcijskih pregledov z vidika pravic iz delovnih razmerij in varnosti in zdravja pri delu. Inšpektorji so ugotovili številne nepravilnosti in izrekli več ureditvenih odločb ter tudi glob za različne prekrške, od katerih jih je nekaj že pravnomočnih, zoper številne pa še tečejo pritožbeni postopki na okrajnem sodišču v Kranju. Kršitve se nanašajo na nezagotavljanje odmorov, nezagotavljanje osebne varovalne opreme in varnega delovnega okolja, neizplačila dodatkov za delo v posebnih razmerah (nočno delo, nedeljsko delo, delo na praznik), neizplačila regresa, kršitve minimalnih nastanitvenih pogojev za tuje delavce, nepravilnosti glede sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in tako naprej. Zaradi suma kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev so »vložili tudi ovadbo oziroma naznanilo kaznivega dejanja«.

Roland Brajič s Policijske uprave Kranj pa pojasnjuje, da zaradi varstva osebnih podatkov podrobnosti ne morejo razkriti, »lahko pa potrdimo, da vodimo predkazenski postopek, ki še ni končan«. Po naših podatkih kranjska policija znotraj tega postopka v povezavi s kmetijo Bobnar obravnava več kaznivih dejanj, pojavljajo pa se tudi sumi vedno novih in se preiskava zmeraj znova širi. Po naših podatkih policija obravnava tudi dogodke na pridelovalnih površinah te kmetije, ki so jih lani poleti s telefonom posneli tuji delavci. Ti so želeli krajši odmor za počitek in vodo, delodajalec pa se je na to odzval skrajno neprimerno.

Posnetki fizičnega nasilja

Na enem izmed posnetkov, ki jih imamo v uredništvu, eden od delovodij večje postave in precej večje telesne teže od povprečnega indijskega delavca pristopi k delavcem, jim pojasnjuje, da ne bo nič z odmorom, da je zunanja temperatura primerna za delo, in potem iz rok delavcev, za katere meni, da ga snemajo, zbija telefone. Medtem ves čas v rokah drži hladno orožje oziroma velik viličasti ključ.

Drugi posnetek se začne, ko se eden izmed tujih delavcev in neki drugi delovodja prav tako večje postave in telesne teže pregovarjata, preden drugi prvega zaluča po tleh kot majhnega otroka, sledi nekaj prerivanja ter udarci in brce, pri čemer tuji delavec spet konča na tleh.

Za pojasnilo vsega tega smo se obrnili tudi na Bojana Bobnarja, ki je naveden kot zastopnik več organizacijskih oblik na tej kmetiji, a z nami ni želel govoriti. Eno pa je gotovo – kar se tiče opisanih kršitev delavskih pravic ter groženj in fizičnega nasilja – tako s slovenskimi delavci na tej kmetiji zagotovo ne bi mogli in tudi ne morejo ravnati. Dejstvo je še, da če bi delodajalci morali v vseh pogledih enakovredno obravnavati slovenske in tuje delavce iz Azije, bi sedanje velike potrebe po slednjih hitro precej usahnile.

yaGZKlDrcxQ

Videoposnetke s kmetije Bobnar si lahko ogledate na Mladininih družbenih omrežjih:

• Instagram
• TikTok
• X
• Facebook