V središču / Katastrofa, rekordni dobički!

Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), največje lobistke v našem gospodarstvu, se lahko stanje našega gospodarstva opisuje le na dva načina: da je v krizi, kar je slabo, ali pa da bo v krizi, kar je prav tako slabo. Drugačne interpretacije niso dovoljene, če malo pretiravamo. Ravno to se je pokazalo zadnji teden, ko je GZS »napadla« in relativizirala uradne podatke, ki razkrivajo zgodovinsko rekordne dobičke podjetij in samostojnih podjetnikov v letu 2025.

Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je institucija, ki zbira letna poročila in vsako leto praviloma v začetku maja poroča o kumulativnih postavkah iz bilanc. Tudi letos je Ajpes prejšnji četrtek, 7. maja, razkril prve podatke za lani in ti kažejo zgodovinski rekord: kumulativni neto čisti dobiček gospodarskih družb je dosegel 7,34 milijarde evrov, kar je nominalno za 13 odstotkov in realno za 10 odstotkov več kot predlani, najvišji doslej pa je bil tudi neto dobiček ali pravilneje neto dohodek samostojnih podjetnikov, ki je lani zrasel za 15 odstotkov na 567 milijonov evrov.

Gospodarska zbornica Slovenije je že dan po Ajpesovi objavi v javnost poslala posebno sporočilo z naslovom »Prvi objavljeni podatki iz letnih poročil še ne omogočajo celovite presoje poslovanja podjetij v letu 2025«, ta ponedeljek pa je celo sklicala posebno novinarsko konferenco, na kateri je glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc relativiziral prve podatke o uspešnem poslovnem letu 2025. »O dobičkih v gospodarstvu se v javnosti zelo rado posplošuje,« je dejal in opozoril, da prva Ajpesova objava »ne omogoča poglobljene presoje, katere gospodarske dejavnosti so poslovale bolje in slabše«, in da manjka še vrsta podrobnejših podatkov. Pa da se je pred volitvami v javnosti govorilo o »rekordnih dobičkih«, čeprav so jih v obdobju 2022–2024 pretežno ustvarile tri dejavnosti: farmacija, finančni sektor in energetika. Posebej pa je poudaril, da Ajpesova objava »v ničemer ne zanika analize in opozoril GZS o upadanju gospodarske rasti v zadnjih treh letih, ki so osnovane na podatkih mednarodnih in domačih institucij«. No, na podatkih mednarodnih institucij temelji tudi ocena, ki jo je zapisala Banka Slovenije v zadnjem, 4. maja izdanem poročilu o finančni stabilnosti: »V obdobju enega leta so tri največje svetovne agencije Sloveniji bonitetno oceno zvišale. Trenutne ocene državo uvrščajo v sam vrh regije Srednje in Vzhodne Evrope.«

A cilj GZS je bil dosežen. Gospodarskim združenjem naklonjeni časnik Delo je nemudoma poročal, da »GZS hladi evforijo glede visokih lanskih dobičkov«, strankarski portal SDS Nova24TV pa je šel še korak dlje: »GZS: Rekordni dobički so mit, večina gospodarstva je v upadanju«.

Tak angažma GZS zagotovo ni bil naključen, časovno je tudi sovpadal s sprejemom tako imenovanega interventnega zakona o razvoju Slovenije, ki ga je GZS skupaj z ostalimi lobističnimi zbornicami gospodarstva močno podprla (verjetno pa tudi sodelovala pri njegovi pripravi), pri čemer pa ni ponudila nobenega izračuna ali projekcije njegovih finančnih učinkov na konkurenčnost in razvoj Slovenije – videli nismo niti ene projekcije GZS, kljub temu pa ga je v javnosti pavšalno interpretirala kot pozitiven ukrep, ki »prinaša ukrepe, ki izboljšujejo konkurenčnost«.

Prvi podatki za 2025 kažejo zgodovinski rekord: kumulativni neto čisti dobiček podjetij je bil 7,34 milijarde evrov. V letih 2020 - 2024 je bil med 2,8 in 6,7 milijarde.

A dejansko so podatki o poslovanju slovenskega gospodarstva res dobri. Pomembno je opozoriti, da Ajpesovi predstavljeni podatki izvirajo neposredno iz poslovnih poročil 73.803 gospodarskih družb in 51.636 samostojnih podjetnikov za leto 2025, kar je največ doslej. Miran Vičič, vodja sektorja za statistiko in informiranje na Ajpesu, je sicer tudi sam kumulativne podatke predstavil z zadržkom: »Leto 2025 bi ocenil kot dobro leto. V splošnem lahko rečemo, da je bilo poslovanje gospodarstva v preteklem letu kar spodbudno in dosti uspešno. Verjamem, da bo večina poslovnih subjektov kar zadovoljna, če bo to letos lahko ponovila ali celo nadgradila. Leto bo glede na dogajanje na Bližnjem vzhodu kar zahtevno za vse.«

Kaj pomeni, da so podjetja kumulativno izkazala 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je 850 milijonov več kot lani in največ doslej? Neto čisti dobiček dobimo, če seštejemo vse dobičke vseh dobičkonosnih podjetij in od tega odštejemo vse izgube izgubarskih podjetij. Ajpesovi podatki kažejo tudi, da je lani neto čisti dobiček izkazalo vseh 20 gospodarskih panog, v kar 16 dejavnostih pa je bil tudi višji kot v letu 2024. Nižji je bil le v rudarstvu, oskrbi z vodo in ravnanju z odpadki, v založništvu, produkciji in distribuciji vsebin – torej medijih ter v dejavnosti telekomunikacij in informacijskih storitev. Tri najvišje neto čiste dobičke so lani kumulativno izkazala podjetja predelovalne dejavnosti (1,95 milijarde evrov), trgovine (1,27 milijarde evrov) in družbe iz strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (967 milijonov evrov). Upoštevajoč velikost so lani neto čisti dobiček najbolj povečala mikropodjetja, torej podjetja s praviloma do 10 zaposlenimi, in sicer za 52 odstotkov na 1,28 milijarde evrov, mala podjetja so ga povečala za sedem odstotkov na 1,70 milijarde evrov, srednja podjetja za odstotek na 1,28 milijarde evrov in velika podjetja, torej ta z več kot 250 zaposlenimi, za 10 odstotkov na 3,07 milijarde evrov. Upoštevajoč regije je največji skok lani zabeležila Gorenjska, kjer so podjetja neto čisti dobiček povečala skupaj za 57 odstotkov na 635 milijonov evrov, nasprotno pa se je neto čisti dobiček najbolj zmanjšal koroškim podjetjem, to je za skoraj 30 odstotkov na 60 milijonov evrov, kar je povezano tudi s prestrukturiranjem termoelektrarne, premogovnika in izzivi kovinske panoge.

Prihodki gospodarskih družb so bili lani glede na leto 2024 na kumulativni ravni višji za štiri odstotke ali štiri milijarde evrov in so dosegli 148,5 milijarde evrov. Prihodki so lani upadli le v dveh panogah od 20, to je v rudarstvu ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, v 18 pa so zrasli: v trgovini, ki ima največ prihodkov, za štiri odstotke, na skoraj 48 milijard evrov, v gradbeništvu pa recimo za 12 odstotkov, na skoraj devet milijard evrov. Lani se je zvišala tudi povprečna neto dodana vrednost na zaposlenega, ki je pomemben kazalnik produktivnosti in konkurenčnosti podjetij: kumulativno je zrasla s 63.780 evrov na 67.102 evra. »Realno je zrasla za dva odstotka, kar je spodbudno, čeprav bi si verjetno želeli precej precej višje,« je prejšnji četrtek na predstavitvi poudaril Vičič iz Ajpesa. V osmih dejavnostih je bila neto dodana vrednost nad povprečjem, v 12 pa pod njim. Ajpesovi podatki razkrivajo tudi, da so gospodarske družbe lani plačale 1,6 milijarde evrov davka iz dobička, kar je skoraj osem odstotkov več kot leta 2024.

Ajpes je razkril tudi več podatkov za samostojne podjetnike, zbrane iz skoraj 52.000 oddanih bilanc za lani. Kumulativno so s.p.-ji lani zvišali prihodke za pol milijarde evrov ali devet odstotkov in dosegli skoraj sedem milijard evrov prihodkov, dobiček, točneje neto dohodek, pa so povečali celo za 15 odstotkov, tako da je s 567 milijoni evrov prvič prebil pol milijarde evrov. Največ »dobička« so spet imeli s.p.-ji v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih.

Zelo resen izziv je odsotnost nacionalne razvojne strategije, katere gonilo ne morejo biti le nižji davki, ki jih najglasneje zahteva gospodarska zbornica.

Povzeti podatki zagotovo ne dajejo celostne slike o stanju v gospodarstvu in še manj o prihodnosti, ki je negotova zaradi zunanjih tveganj, zelo resen izziv pa je odsotnost dolgoročne nacionalne razvojne strategije, torej kaj bomo razvijali, proizvajali in podpirali, in gonilo katere ne morejo biti le nižji davki, ki jih najglasneje zahteva zbornica. Tudi Umar v sredinem poročilu poziva k več naložbam, zlasti v inovacije. Vendar so rezultati nesporno dobri, poslovanje gospodarstva je bilo lani »kar spodbudno in dosti uspešno«, kot so zadržano prejšnji teden komentirali na Ajpesu. Ravno v sredo je Eurostat tudi objavil, da je bila marca rast industrijske proizvodnje v Sloveniji nadpovprečna, namedletni ravni je bila višja za 3,8 odstotka, v povprečju evrskega območja pa je padla za 2,1 odstotka.

Zakaj gospodarska zbornica noče pohvaliti podjetij, svojih članov, in jim priznati, da so se v vihravih časih odrezala dobro in skupaj izkazala rekorden dobiček? Zakaj je to rušilno propagando pripravljen izvajati njen ugledni glavni ekonomist?