»Na Hrvaškem ni moškega para, ki bi se držal za roke«

"Jasno, da so se v javnosti pojavile tudi kritike na račun teme, ampak to je bilo pač v desničarskih medijih, od katerih to tako ali tako pričakujemo. Načelno smo naleteli na precej topel odziv, jasno pa je, da film ne bo všeč vsakomur, s čemer ni nič narobe. Razjezile so me samo kritike, ki so se pritoževale, če "moramo res še naprej govoriti o tej temi." Ja, moramo, in še dolgo bomo morali. Ko sem s filmom potovala po festivalih, sem spoznala kar nekaj Hrvatov, ki živijo v tujini, njihove družine doma pa ne vejo ničesar o njihovi kvirovski identiteti in zasebnem življenju. Kadar se vračajo domov, se morajo pretvarjati, da imajo čisto drugačno življenje kot ga v resnici imajo, in odšli so iz istega razloga kot Slaven v filmu - da bi lahko bili svobodni. To je še vedno resničnost, v kateri živimo."

"Parada ponosa je sicer super, ampak izven konteksta teh prireditev ne boš na Hrvaškem nikoli srečal moškega para, ki bi se na glavnem trgu držal za roke ali se poljubljal. Morda so tako sproščeni kaki turisti, ampak ljudje, ki živijo v Zagrebu? Nikakor. Ne moremo torej govoriti o sprejemanju, kvečjemu o toleranci. Ampak kaj to sploh pomeni, tolerirati? Toleriraš nekaj, kar drugi počnejo med svojimi lastnimi štirimi zidovi, tebe pa se ne tiče. To je precej drugače od resničnega sprejemanja."

(Režiserka hrvaškega gejevskega filma Zajčji nasip Čejen Černić Čanak je v intervjuju za MMC RTV Slovenija poudarila, da jo razjezi, ko se kdo na glas sprašuje, ali se res moramo v filmih še vedno ukvarjati s temo istospolne ljubezni in njene nesprejetosti v družbi. "Ja, moramo, in še dolgo se bomo morali," je dejala.)

nRpYd96ZZps